Potencial povratnih migracij v republiki slovenijiRojko Grozdanov, Irma (Avtor) Boršič, Darja (Mentor) povratne migracijebeg možganovkroženje možganovlogistična regresijaSlovenijaMagistrsko delo obravnava problematiko potenciala povratnih migracij v Republiki Sloveniji s posebnim poudarkom na begu možganov, torej odhajanju visoko izobražene in visoko usposobljene delovne sile v tujino. V teoretičnem delu raziskave so predstavljene temeljne opredelitve migracij in povratnih migracij, izbrane ekonomske in socialne teorije migracij, problem bega možganov ter koncept kroženja možganov. Obravnavan je tudi širši evropski okvir migracijskih politik ter položaj Slovenije, kjer se ob odhajanju dela domačega kadra hkrati pojavlja potreba po nadomeščanju delovne sile iz tujine. Posebna pozornost je namenjena projektu International Comparative Working Paper on Barriers for Successful Capitalization of Returning Migrants in raziskovalnemu poročilu Inštituta ASEF ter ZRC SAZU, ki temeljita na proučevanju pojava bega možganov v Republiki Sloveniji in opozarjata na pomen institucionalnih, ekonomskih in socialnih dejavnikov pri odločanju migrantov o vrnitvi. V empiričnem delu raziskave smo analizirali podatke ankete, ki jo je leta 2018 izvedel časnik Finance v okviru projekta TopJob Ambasador, skupaj s partnerji: družbo Competo, Združenjem Manager, Gospodarsko zbornico Slovenije, društvom VTIS (Društvo v tujini izobraženih Slovencev) in ASEF (American Slovenian Education Foundation). Bazo podatkov naše analize predstavljajo odgovori 1.441 slovenskih visoko izobraženih migrantov, ki so bili v času anketiranja bodisi v tujini bodisi so se že vrnili v Slovenijo. Ugotovitve raziskave kažejo, da imajo na željo posameznega anketiranca po vrnitvi v Slovenijo v bližnji prihodnosti največji vpliv starost, spol, zaznana kakovost življenja v tujini ter nekateri elementi vsakdanjega življenja, kot so varnost, zdravstvene storitve, družabno življenje in razmerje med delom in prostim časom. Analiza potrjuje tudi številne ugotovitve obeh projektov, ki smo ju primerjalno vključili v raziskavo. Rezultati potrjujejo, da povratnih migracij ni mogoče razlagati zgolj z ekonomskimi dejavniki, saj imajo pomembno vlogo tudi socialna vpetost, življenjski slog in širše institucionalno okolje. Ugotavljamo, da v Sloveniji obstaja določen potencial povratnih migracij visoko izobraženih posameznikov, vendar bi bilo treba za dosego tega cilja pri oblikovanju razvojnih politik bolj upoštevati mnenja in predloge posameznikov, na katere se obravnavana tematika neposredno nanaša. Na ta način bi lahko Slovenija negativne posledice bega možganov postopoma preoblikovala v pozitivne učinke kroženja možganov.I. Rojko Grozdanov]20262026-05-22 14:03:36Magistrsko delo/naloga98178sl