Zaznava učeče se skupnosti in strokovne opore v odnosu do profesionalne dobrobiti in zaznane kompetentnosti strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanjuJerman, Ksenija (Avtor) Košir, Katja (Mentor) vzgoja in izobraževanjeinkluzijainkluzivno izobraževanjeotroci s posebnimi potrebamiučeče se skupnostistrokovna oporačustvena oporavloga vodstvaprofesionalna dobrobitsodelovanjeV sodobnem izobraževalnem prostoru, ki poudarja inkluzijo, se strokovni delavci pri delu z otroki s posebnimi potrebami pogosto srečujemo z večjimi delovnimi obremenitvami. Strokovno delo vključuje stalno prilagajanje vzgojno-izobraževalnega procesa, sodelovanje z različnimi strokovnjaki ter odzivanje na raznolike učne in socialno-čustvene potrebe otrok. Magistrsko delo obravnava vlogo učečih se skupnosti, strokovne in čustvene opore ter njihove povezanosti s profesionalno dobrobitjo strokovnih delavcev in kakovostjo inkluzivne prakse v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Namen raziskave je bil preučiti, kako in v kolikšni meri strokovni delavci v vrtcih in osnovnih šolah zaznavajo učeče se skupnosti, različne oblike strokovne in čustvene opore ter kako se te zaznave povezujejo z njihovo profesionalno dobrobitjo in samoporočano uspešnostjo dela z otroki s posebnimi potrebami. Poleg tega se je ugotavljala povezanost med navedenimi konstrukti ter preverjala prisotnost statistično značilnih razlik glede na izbrane značilnosti strokovnih delavcev. V teoretičnem delu so predstavljena izhodišča o sodelovanju med strokovnimi delavci, pomenu opore v kolektivu ter vplivu medosebnih odnosov na delovanje posameznika v pedagoškem procesu. Vključena je tudi razlaga inkluzivnega izobraževanja, ki poudarja pomen vključevanja vseh otrok ter zagotavljanja enakih možnosti za njihovo sodelovanje in razvoj. Poseben poudarek je namenjen vlogi vodstva pri oblikovanju šolske kulture in zagotavljanju podpore. Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, izvedeni z anketnim vprašalnikom med strokovnimi delavci v vrtcih in osnovnih šolah. Sodelovalo je 176 strokovnih delavcev. 59 sodelujočih je zaposlenih v vrtcih in 112 je zaposlenih v osnovnih šolah. Rezultati kažejo statistično značilne pozitivne povezave med učečo se skupnostjo, strokovno in čustveno oporo, profesionalno dobrobitjo ter zaznano kakovostjo inkluzivne prakse. Ugotovitve poudarjajo pomen sodelovalnega in podpornega delovanja okolja. To se potrjuje, saj je pokazalo, da sta učeča se skupnost ter strokovna in čustvena opora pomembno povezani tako s profesionalno dobrobitjo strokovnih delavcev, kakor tudi z zaznano kakovostjo inkluzivne prakse pri delu z otroki s posebnimi potrebami. Dobljeni rezultati hkrati kažejo, da formalne in neformalne oblike sodelovanja predstavljajo pomemben del podpornega delovnega okolja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.K. Jerman20262026-05-26 20:10:40Magistrsko delo/naloga98208sl