<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=98211"><dc:title>Gospodarski pomen razvoja in uvajanja nanotehnologije</dc:title><dc:creator>Lorenčič,	Matjaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Radonjič,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nanotehnologija</dc:subject><dc:subject>nanoznanost</dc:subject><dc:subject>nanomateriali</dc:subject><dc:subject>nanotehnološki trg</dc:subject><dc:subject>ključne omogočitvene tehnologije.</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava gospodarski pomen razvoja in uvajanja nanotehnologij, ki 
predstavljajo eno najpomembnejših visokih tehnologij 21. stoletja. Zaradi sposobnosti 
manipulacije materialov na atomskem in molekularnem nivoju nanotehnologije 
omogočajo nastanek novih ali izboljšanih materialov, naprav in industrijskih rešitev, kar 
pomembno vpliva na gospodarsko rast, konkurenčnost in trajnostni razvoj. Delo 
izpostavlja, da se nanotehnologije zaradi širokega spektra uporabnosti uveljavljajo kot 
omogočitvene tehnologije v številnih sektorjih, med drugim v zdravstvu, elektroniki, 
energetiki, avtomobilski industriji, tekstilni industriji, prehrambnem sektorju, 
kozmetični industriji in gospodinjstvu. 
Analiza kaže, da nanotehnologije že danes močno vplivajo na inovacije, učinkovitost 
proizvodov in preoblikovanje tržnih priložnosti v svetovnem gospodarstvu. Velik 
potencial pa spremljajo tudi izzivi, predvsem na področju varnosti, zakonodaje in 
nadzora vplivov na zdravje in okolje. Diplomsko delo ugotavlja, da največja vlaganja v 
raziskave in razvoj nanotehnologij prihajajo iz Evropske unije, Združenih držav Amerike, 
Japonske ter Kitajske in Indije, ki so v zadnjih desetletjih na tem področju močno okrepile 
svojo prisotnost. Slovenija sicer zaostaja za tehnološko najrazvitejšimi državami, vendar 
postopno krepi svoje raziskovalno-razvojne zmogljivosti in povečuje uporabo 
nanotehnoloških rešitev v podjetjih. 
Rezultati potrjujejo, da nanotehnologija postaja ključna gonilna sila gospodarskega 
razvoja in da se bo njen vpliv v prihodnosti še povečeval. Odpira obsežne priložnosti za 
inovacije, ustvarjanje visokokvalificiranih delovnih mest in krepitev mednarodne 
konkurenčnosti, hkrati pa zahteva ustrezno regulativno in raziskovalno podporo za 
varno in odgovorno uvajanje v vse segmente gospodarstva.</dc:description><dc:publisher>M. Lorenčič]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-05-27 10:21:24</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98211</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
