<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=98263"><dc:title>Delovni pogoji, blagostanje pri delu in storilnost zdravnikov v službi nujne medicinske pomoči</dc:title><dc:creator>Brezočnik,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tement,	Sara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nujna medicinska pomoč</dc:subject><dc:subject>delovni pogoji</dc:subject><dc:subject>blagostanje pri delu</dc:subject><dc:subject>storilnost</dc:subject><dc:description>Služba nujne medicinske pomoči predstavlja enega najpomembnejših delov javnega zdravstva, saj zagotavlja neprekinjeno, 24-urno izvajanje nujnih zdravstvenih storitev, katerih opustitev lahko povzroči hudo okvaro zdravja ali celo smrt pacienta. Zdravniki, zaposleni v urgentnih centrih, se soočajo z visokim časovnim pritiskom, čustvenimi delovnimi zahtevami ter izmenskim delom, ki lahko neprekinjeno traja tudi do 32 ur. Takšni zahtevni delovni pogoji prispevajo k izčrpanosti, kognitivnim težavam na delovnem mestu in neoptimalni oskrbi pacientov. Kljub obsežni reorganizaciji sistema nujne medicinske pomoči v Sloveniji v skladu s Strategijo razvoja zdravstvene dejavnosti do leta 2031 pa primanjkuje empiričnih raziskav, ki bi te procese proučevale na dnevni ravni. Namen magistrske naloge je bil ugotoviti, kako so subjektivna kakovost spanja, čustvene delovne zahteve, pričakovane delovne obremenitve in miselni odklop od dela povezani z izčrpanostjo po delu, kognitivnimi težavami na delovnem mestu in subjektivno ocenjeno neoptimalno oskrbo pacientov na dnevni ravni, pri čemer smo uporabili metodo dnevniške študije. V raziskavi je sodelovalo 27 zdravnikov iz urgentnih centrov v Sloveniji, ki so poleg splošnega vprašalnika vsak dan pred začetkom in po koncu izmene izpolnjevali tudi kratke vprašalnike. Rezultati večnivojskega linearnega modeliranja so pokazali, da je bila subjektivna kakovost spanja pred izmeno statistično značilno povezana z izčrpanostjo po delu, kognitivnimi težavami na delovnem mestu in subjektivno ocenjeno neoptimalno oskrbo pacientov. Tudi pričakovanje visokih delovnih obremenitev pred izmeno se je statistično značilno povezovalo z izčrpanostjo po delu. Nasprotno pa se čustvene delovne zahteve in miselni odklop od dela v tej študiji niso statistično značilno povezovali z izčrpanostjo po delu.</dc:description><dc:publisher>Š. Brezočnik</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-05-31 16:15:45</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98263</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
