<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=98295"><dc:title>Vloga managementa pri krepitvi duševnega zdravja zaposlenih</dc:title><dc:creator>Kokl,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šprajc,	Polona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>duševno zdravje zaposlenih</dc:subject><dc:subject>management v zdravstvu</dc:subject><dc:subject>organizacijska podpora</dc:subject><dc:subject>vodenje</dc:subject><dc:subject>izgorelost</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava duševno zdravje zaposlenih v zdravstvenem sektorju z vidika organizacijskih dejavnikov, vloge managementa in organizacijske kulture. Duševne obremenitve, kot so stres, izgorelost, anksioznost in simptomi depresije, predstavljajo pomemben javnozdravstveni in organizacijski problem, saj vplivajo na dobrobit zaposlenih, kakovost zdravstvene obravnave, varnost pacientov in stabilnost zdravstvenih sistemov. Namen dela je raziskati, kako vodstvene prakse, organizacijska podpora in organizacijska kultura vplivajo na duševno zdravje zaposlenih v zdravstvu in katere organizacijske intervencije se v literaturi in praksi kažejo kot učinkovite.

V teoretičnem delu so predstavljeni ključni koncepti stresa na delovnem mestu, izgorelosti, psihosocialnih tveganj, organizacijske kulture, psihološke varnosti in pozitivnega organizacijskega vedenja. Poseben poudarek je namenjen povezavi med kakovostjo vodenja, organizacijsko podporo ter psihološkim kapitalom zaposlenih. Raziskovalni del temelji na kvalitativnem pristopu. Izvedeni so polstrukturirani intervjuji z vodstvenimi delavci in zaposlenimi v zdravstvenih organizacijah, s katerimi je proučeno doživljanje organizacijskih dejavnikov, zaznana podpora managementa ter vpliv delovnega okolja na duševno zdravje. Podatki so analizirani z metodo vsebinske analize.

Rezultati kažejo, da so organizacijska podpora, kakovost vodenja, pravičnost, komunikacija in participativno odločanje prepoznani kot ključni varovalni dejavniki duševnega zdravja zaposlenih. Delo prispeva k boljšemu razumevanju vloge managementa pri krepitvi duševnega zdravja zaposlenih ter ponuja izhodišča za razvoj organizacijskih ukrepov v zdravstvenih ustanovah.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-03 14:23:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98295</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
