<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=98349"><dc:title>Vloga vladnih in nevladnih organizacij pri preprečevanju trgovine z ljudmi</dc:title><dc:creator>Planinac,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Flander,	Benjamin	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>preprečevanje trgovine z ljudmi</dc:subject><dc:subject>vladne organizacije</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Trgovina z ljudmi ostaja ena najresnejših kršitev človekovih pravic ter pomemben varnostni in družbeni izziv v sodobnih družbah. Med najpogostejšimi oblikami izkoriščanja še vedno prevladuje spolno izkoriščanje, pri čemer med žrtvami prevladujejo ženske in dekleta. Tako Slovenija kot Švedska se pri obravnavi trgovine z ljudmi soočata z različnimi oblikami izkoriščanja. Diplomsko delo analizira pravne in preventivne pristope obeh držav. V pravnem okviru so razlike jasne – Slovenija uporablja projektno financiranje in začasne ukrepe, medtem ko Švedska uvaja stalne sistemske rešitve z jasno razdeljenimi pristojnostmi. Poseben poudarek je namenjen vlogi nevladnih organizacij, ki v obeh državah pomembno dopolnjujejo delo države, zlasti na področju podpore žrtvam, ozaveščanja in sodelovanja z organi pregona, socialnimi službami in drugimi pristojnimi institucijami. Medtem ko Društvo Ključ v Sloveniji nudi varno namestitev in pomoč žrtvam, ima na Švedskem pomembno vlogo Talita, ki zagotavlja dolgotrajno podporo in sodeluje s policijo. Ugotovitve kažejo, da je učinkovit boj proti trgovini z ljudmi mogoč le z usklajenim delovanjem države in nevladnih organizacij ter dolgoročno usmerjenimi ukrepi.</dc:description><dc:publisher>P. Planinac</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-07 19:41:50</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98349</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
