<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=98364"><dc:title>Razvoj konceptualnega modela uvajanja umetne inteligence v projektni management</dc:title><dc:creator>Horvat,	Leon	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kern,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Umetna inteligenca (UI)</dc:subject><dc:subject>projektni management</dc:subject><dc:subject>konceptualni model</dc:subject><dc:subject>digitalna transformacija</dc:subject><dc:subject>implementacija UI</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo obravnavali uvajanje umetne inteligence (UI) v projektni management ter razvili konceptualni model, ki organizacijam omogoča strukturirano, premišljeno in varno integracijo UI v projektne procese. Izhodišče predstavlja naraščajočo kompleksnost sodobnih projektov, ki jo povzročajo razpršene ekipe, hitre spremembe zahtev in velike količine podatkov, zaradi česar se tradicionalni pristopi, ki temeljijo na izkušnjah projektnih vodij in ročnem spremljanju aktivnosti, pogosto izkažejo za nezadostne. UI pa omogoča hitrejše odločanje, natančnejše napovedi in učinkovitejše obvladovanje tveganj. Namen naloge je bil raziskati vlogo UI v projektnih procesih, opredeliti koristi, omejitve in tveganja ter prepoznati dejavnike, ki vplivajo na uspešno implementacijo UI v organizacijah. Na podlagi sistematičnega pregleda literature smo analizirali ključna teoretična izhodišča, med katerimi izstopajo okvir tehnologija-organizacija-okolje (ang. Technology-Organization-Environment – TOE), model sprejemanja tehnologije (ang. Technology Acceptance Model – TAM) ter modeli digitalne in UI zrelosti. V raziskavi smo potrdili, da UI pomembno vpliva na projektne procese ter prispeva k večji učinkovitosti in boljšemu obvladovanju tveganj, hkrati pa literatura opozarja na izzive, kot so kakovost podatkov, razložljivost modelov (ang. model explainability, tj. sposobnost UI, da pojasni svoje odločitve), pomanjkanje kompetenc, odpor do sprememb ter zahteve regulativnih okvirov, kot sta evropska uredba o varstvu osebnih podatkov (ang. General Data Protection Regulation – GDPR) in evropska uredba o UI (ang. Artificial Intelligence Act – AI Act). Na podlagi tematske analize identificiranih tehnoloških, organizacijskih, kompetenčnih, etičnih, regulativnih in okoljskih dejavnikov smo oblikovali šestdimenzionalni konceptualni okvir, ki predstavlja temelj za razvoj konceptualnega modela uvajanja UI. Ta je strukturiran v štiri faze: pripravo, pilotno implementacijo, integracijo in spremljanje učinkov. Model organizacijam ponuja jasno pot uvajanja UI ter podpira dvigovanje zrelosti, zmanjševanje tveganj in krepitev kompetenc projektnih ekip. Vse zastavljene cilje magistrske naloge smo dosegli, saj smo analizirali vlogo UI v projektnih procesih, opredelili koristi in tveganja, pregledali dejavnike uspešne implementacije ter razvili konceptualni model uvajanja UI. Zaključki potrjujejo, da uvajanje UI ni zgolj tehnološki izziv, temveč proces, ki zahteva strateško usklajenost, organizacijsko pripravljenost, ustrezne kompetence in kulturo učenja, zato priporočamo postopno uvajanje UI z jasnimi cilji, pilotnimi projekti, vlaganjem v kompetence ter vzpostavitvijo mehanizmov za etično in regulativno skladno uporabo UI.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-08 17:00:20</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98364</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
