<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=98450"><dc:title>Vpliv dela na daljavo na zadovoljstvo zaposlenih</dc:title><dc:creator>Tacer,	Mitja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Potočan,	Vojko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Delo na daljavo</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo zaposlenih</dc:subject><dc:subject>hibridno delo</dc:subject><dc:description>Delo na daljavo je v zadnjih letih postalo pomembna oblika organizacije dela, predvsem zaradi razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije, digitalizacije poslovnih procesov in sprememb, ki jih je pospešila pandemija COVID-19. Čeprav je bilo v preteklosti pogosto razumljeno kot posebna ali občasna oblika dela, se danes v številnih organizacijah uveljavlja kot trajnejši del sodobnih delovnih praks. Najpogosteje se pojavlja v obliki dela od doma ali hibridnega dela, pri čemer zaposlenim omogoča večjo prostorsko in časovno fleksibilnost, hkrati pa odpira vprašanja glede organizacije dela, komunikacije, pripadnosti organizaciji in usklajevanja poklicnega ter zasebnega življenja.
Magistrska naloga obravnava vpliv dela na daljavo na zadovoljstvo zaposlenih. Osrednji problem izhaja iz dejstva, da učinki dela na daljavo niso enoznačni. Za nekatere zaposlene pomeni pomembno prednost, saj jim omogoča več avtonomije, manj izgubljenega časa zaradi vožnje na delo, lažje usklajevanje obveznosti in večji nadzor nad delovnim okoljem. Za druge pa lahko predstavlja izziv, povezan s socialno izolacijo, slabšo povezanostjo s sodelavci, občutkom stalne dosegljivosti, težjim ločevanjem dela od prostega časa ter različnimi pogoji v domačem okolju. Zato zadovoljstvo zaposlenih ni odvisno le od možnosti dela izven prostorov delodajalca, temveč predvsem od dejavnikov, ki spremljajo takšno obliko dela. Rezultati empirične raziskave kažejo, da je avtonomija pri delu na daljavo pozitivno povezana z zadovoljstvom zaposlenih. Zaposleni, ki imajo več svobode pri organizaciji dela, praviloma poročajo o višji stopnji zadovoljstva. Nasprotno pa se je socialna izolacija pokazala kot pomemben negativen dejavnik, saj je višja zaznana izolacija povezana z nižjim zadovoljstvom. Podobno velja za občutek stalne dosegljivosti, ki prav tako negativno vpliva na zadovoljstvo, čeprav je ta povezava šibkejša. Pomembna ugotovitev je tudi, da zaposleni z ločenim delovnim prostorom doma poročajo o višjem zadovoljstvu kot tisti, ki takšnega prostora nimajo.
Ugotovitve kažejo, da delo na daljavo samo po sebi ne zagotavlja večjega zadovoljstva zaposlenih, temveč lahko deluje kot prednost ali kot izziv, odvisno od konkretnih okoliščin. Najbolj pozitivne učinke ima takrat, ko zaposlenim omogoča avtonomijo, jasne meje med delom in zasebnim življenjem, ustrezno tehnološko podporo, primeren delovni prostor ter dovolj kakovostnega socialnega stika. Za organizacije to pomeni, da uspešno izvajanje dela na daljavo zahteva premišljeno ureditev delovnih procesov, jasna pričakovanja glede dosegljivosti, zaupanje v zaposlene in aktivno skrb za njihovo povezanost. Tako lahko delo na daljavo prispeva k večjemu zadovoljstvu zaposlenih in ostane dolgoročno učinkovita oblika organizacije dela.</dc:description><dc:publisher>M. Tacer]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-13 13:46:46</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98450</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
