<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=98468"><dc:title>Pomen delovnih izkušenj za kompetence mladih iskalcev zaposlitve</dc:title><dc:creator>Kirič,	Lana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Potočan,	Vojko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Delovne izkušnje</dc:subject><dc:subject>kompetence</dc:subject><dc:subject>zaposljivost mladih</dc:subject><dc:subject>razvoj kadrov</dc:subject><dc:subject>organizacijske kompetence</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga obravnava povezanost med delovnimi izkušnjami, kompetencami mladih iskalcev zaposlitve in njihovo zaposljivostjo na sodobnem trgu dela. V času hitrih tehnoloških, gospodarskih in družbenih sprememb postajajo kompetence ključni dejavnik uspešnega vključevanja v delovno okolje. Organizacije vse bolj potrebujejo prilagodljive, inovativne in učinkovite zaposlene, zato je razumevanje razvoja kompetenc in pomena delovnih izkušenj pomembno tako za posameznike kot za delodajalce.

Teoretični del predstavlja temeljne koncepte kompetenc, organizacijskih kompetenc, razvoja kadrov in delovnih izkušenj. Obravnava različne pristope k razumevanju kompetenc ter razlikovanje med kompetencami posameznika in organizacije. Predstavljeni so zunanji dejavniki razvoja kadrov, kot so tehnološki razvoj, spremembe na trgu dela, demografski trendi in gospodarsko okolje, ter notranji dejavniki, med katerimi so strategija organizacije, organizacijska kultura, vodstvo, sistemi razvoja zaposlenih in razpoložljivi viri. Posebej je poudarjena vloga delovnih izkušenj pri razvoju strokovnih, vedenjskih in socialnih kompetenc.

Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, izvedeni z anketnim vprašalnikom med mladimi iskalci zaposlitve in predstavniki organizacij. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako mladi ocenjujejo svoje kompetence in pomen delovnih izkušenj ter kako organizacije ocenjujejo kompetence mladih kandidatov in njihovo zaposljivost. Rezultati kažejo, da mladi svoje kompetence ocenjujejo razmeroma visoko, zlasti komunikativnost, sodelovalnost in prilagodljivost. Organizacije te kompetence prepoznavajo, hkrati pa poudarjajo pomen praktičnih izkušenj, odgovornosti, samostojnosti in reševanja problemov. Ugotovljena so določena neskladja med samooceno mladih in pričakovanji organizacij.

Raziskava potrjuje pomembno vlogo delovnih izkušenj pri razvoju kompetenc, samozavesti in pripravljenosti za vstop na trg dela. Ugotovitve poudarjajo potrebo po tesnejšem sodelovanju med izobraževalnimi ustanovami in organizacijami ter po več priložnostih za praktično usposabljanje, pripravništva in druge oblike izkustvenega učenja.</dc:description><dc:publisher>L. Kirič]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-15 19:21:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98468</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>