<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=98484"><dc:title>ČLOVEKOV RAZVOJ V DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE: PANELNA EKONOMETRIČNA ANALIZA IZBRANIH EKONOMSKIH DEJAVNIKOV IN DEJAVNIKOV DRUŽBENE BLAGINJE</dc:title><dc:creator>Vilar,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Boršič,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>človekov razvoj</dc:subject><dc:subject>indeks človekovega razvoja</dc:subject><dc:subject>Evropska unija</dc:subject><dc:subject>ekonomski dejavniki</dc:subject><dc:subject>družbena blaginja</dc:subject><dc:subject>panelna ekonometrična analiza.</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu obravnavamo človekov razvoj v državah Evropske unije ter njegovo povezanost z izbranimi ekonomskimi dejavniki in dejavniki družbene blaginje. Človekov razvoj je merjen z indeksom človekovega razvoja (HDI), ki združuje dosežke na področju zdravja, izobrazbe in življenjskega standarda. Predmet obravnave so države Evropske unije v obdobju 2004–2023, pri čemer so poleg vrednosti HDI obravnavani tudi izbrani ekonomski dejavniki, in sicer bruto domači proizvod na prebivalca, bruto investicije v osnovna sredstva, izvoz blaga in storitev ter plače in dejavniki družbene blaginje, in sicer delež prebivalstva s terciarno izobrazbo v starosti od 25 do 34 let, izdatki sektorja država za socialno zaščito, izdatki sektorja država za zdravstvo ter bruto domači izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost. Obravnavano področje je pomembno, ker se države članice Evropske unije kljub skupnemu institucionalnemu okviru razlikujejo tako v ravni človekovega razvoja kot tudi v vrednostih izbranih ekonomskih dejavnikov in dejavnikov družbene blaginje. Rezultati kažejo, da se je vrednost HDI v državah Evropske unije v obravnavanem obdobju večinoma povečevala, vendar so med državami članicami ostale prisotne razlike. Empirični rezultati kažejo, da so z indeksom človekovega razvoja povezani tako ekonomski dejavniki kot tudi dejavniki družbene blaginje, pri čemer se statistična značilnost posameznih dejavnikov razlikuje med celotnim vzorcem ter skupinama držav z višjim in nižjim HDI. Ugotovitve potrjujejo, da je pri proučevanju človekovega razvoja smiselno upoštevati obe skupini dejavnikov, saj omogočata širši vpogled v dejavnike, ki so povezani z ravnijo človekovega razvoja.</dc:description><dc:publisher>A. Vilar]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-16 13:02:48</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98484</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>