<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=98496"><dc:title>Uporabnost forenzične psihološke ocene pri psihičnem nasilju</dc:title><dc:creator>Grahelj,	Ana Sneži	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavšič Mrevlje,	Tinkara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>psihološka ocena</dc:subject><dc:subject>forenzična psihološka ocena</dc:subject><dc:subject>psihično nasilje</dc:subject><dc:subject>izvedenstvo</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:description>V tem magistrskem delu sta bili obravnavani vloga in uporabnost forenzične psihološke ocene pri dokazovanju psihičnega nasilja, ki v sodobnem pravosodju predstavlja velik izziv zaradi svoje prikritosti in pomanjkanja materialnih dokazov. Namen dela je bil analizirati, v kolikšni meri je s sodobno forenzično psihologijo ob uporabi znanstveno utemeljenih metod mogoče dokazati psihično škodo in s tem podpreti pravne postopke v okviru slovenske zakonodaje. Skozi pregled literature je bilo ugotovljeno, da dolgotrajna izpostavljenost psihičnemu nasilju pušča merljive posledice, kot so razdrobljenost spomina, mentalni upad in strukturne spremembe v možganih. Proces forenzičnega ocenjevanja mora temeljiti na metodološki primerjavi virov in uporabi standardiziranih psihometričnih orodij, kot sta MMPI-2 in PAI. Poseben poudarek je namenjen ugotavljanju verodostojnosti izjav s pomočjo metod SVA in CBCA ter teorije ADCAT, ki omogočajo razlikovanje med dejansko doživeto travmo in namernim hlinjenjem simptomov. Izpostavljen je problem napačne diferencialne diagnoze, pri kateri se simptomi kompleksne posttravmatske stresne motnje (K-PTSM) pogosto zmotno interpretirajo kot osebnostne motnje ali neverodostojnost, kar vodi v sekundarno viktimizacijo žrtve. V zaključku so podani predlogi za standardizacijo protokolov, večjo integracijo nevropsiholoških dokazov v izvedenska mnenja in nujno implementacijo evropskih standardov (»Direktiva (EU) 2024/1385 o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini«, 2024). Raziskavo dopolnjuje intervju s strokovnjakinjo, ki podrobneje osvetljuje praktične vidike obravnave psihičnega nasilja v Sloveniji in usmerja razvoj bodočih strokovnih standardov.</dc:description><dc:publisher>A. S. Grahelj</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-17 07:09:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98496</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
