<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=98659"><dc:title>Inkluzivna šola za učence z ADHD</dc:title><dc:creator>Poš,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Drobnič,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ADHD</dc:subject><dc:subject>inkluzija</dc:subject><dc:subject>osnovnošolsko izobraževanje</dc:subject><dc:subject>pedagoške strategije</dc:subject><dc:subject>sodelovanje</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava inkluzijo učencev z ADHD v slovenskem osnovnošolskem prostoru. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako učitelji, starši in strokovni delavci doživljajo proces vključevanja učencev z ADHD ter s kakšnimi izzivi se pri tem soočajo v praksi. Raziskava temelji na kvalitativnem pristopu; podatki so bili zbrani s polstrukturiranimi intervjuji, v katere so bili vključeni učitelji, strokovni delavci in starši. 
Rezultati raziskave kažejo, da uspešnost inkluzije ni odvisna zgolj od formalnih prilagoditev, temveč predvsem od razumevanja ADHD, kompetenc učiteljev, kakovosti sodelovanja med šolo in starši ter ustreznega učnega okolja. Udeleženci opozarjajo na izrazite razlike med praksami posameznih šol ter na številne sistemske omejitve, kot so pomanjkanje kadrovskih virov, obsežen učni načrt in razkorak med teorijo in prakso.
Na podlagi ugotovitev so bila oblikovana praktična priporočila za učitelje, starše in strokovne delavce, ki lahko prispevajo k izboljšanju inkluzivne prakse. Delo poudarja, da inkluzija učencev z ADHD ni odvisna le od formalnih okvirov, temveč predvsem od odnosa, znanja in sodelovanja vseh vključenih.</dc:description><dc:publisher>M. Poš</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-29 16:09:48</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98659</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
