UREDITEV DIREKTNE OBREMENITVE V OKVIRU SEPAKlander, Brigita (Avtor) ZBAŠNIK, DUŠAN (Mentor) projekt SEPAdirektna obremenitevkreditna plačilakartična plačilaplačilni sistemTARGETCilj programa SEPA je preoblikovati sedanji razdrobljeni trg v enoten domači trg za plačilne storitve v evroobmočju, ki ne razlikuje čezmejnih in domačih plačil. To sproži odstranitev vseh tehničnih, pravnih ter komercialnih preprek v trenutnem plačilnem trgu. SEPA bo prinesla številne prednosti in spremembe za prav vse udeležence. Potrošnik bo potreboval le en transakcijski račun, s katerega bo lahko opravljal kreditna plačila in direktne obremenitve kjerkoli v evro območju. Trgovci bodo lahko sprejeli katerokoli plačilno kartico z enim samim terminalom, kar bo tudi zmanjšalo njihove stroške. SEPA bo pomagala podjetjem poenostaviti njihov poslovni menedžment. Vse finančne transakcije bodo lahko opravljene z enega bančnega računa in z uporabo plačilnega instrumenta SEPA. Bankam bo omogočila širitev poslovanja in konkurenčnost na evropski ravni, saj bo lahko vsaka banka ponudila svoje storitve vsakemu v evro območju, brez dodatnih stroškov. Projekt SEPA se je začel v maju 2002 z belo knjigo. Pomembno leto za Slovenijo predstavlja zagotovo 2004, ko se je viziji SEPA pridružila tudi ZBS in postala enakopravni član EPC. V okviru ZBS se srečujejo različni interesi in mnenja bank, tako tudi glede tega, ali s projektom SEPA zamujamo ali ne. Ne glede na različna mnenja bank smo lahko enotni, da je SEPA realnost, ki jo lahko uresničujemo le organizirano s postavljeno in potrjeno projektno organizacijo. S postavitvijo projektne organizacije in dodelitvijo nalog in pristojnosti posameznim nosilcem se je zaključila prva faza načrtovanja in priprav. V drugi fazi prehajamo na implementacijo in razvoj. SEPA bo resnično zaživela le s konstruktivnim delom in sodelovanjem prav vsakega posameznega subjekta znotraj projektne organizacije. Zavedamo se lahko, da slovenski bančni trg obsega (le) 0,5 % evropskega trga. Pojavlja se vprašanje o obvladovanju bančne likvidnosti v novem evrskem prostoru. A to ni edino vprašanje. Pomembno je vprašanje varnosti, pa problem tarif ter stroškov in varstvo konkurence in potrošnikov. Prav z vsem se bo potrebno soočiti. Najlepše bi bilo, da bi se predstavili s kakovostno in inovativno ponudbo na ravni SEPA in bi s tem pritegnili obseg drugih držav. Največja bojazen, ki visi nad nami, pa je zagotovo, če banke pričakovanj ne bodo uresničile in bodo iz glavnih »igralcev« v (slovenskih) plačilnih sistemih postale (v pogojih SEPA) uporabniki storitev tujih bank. Si to lahko privoščimo?20092009-02-28 11:53:50Diplomsko delo9867sl