<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=98691"><dc:title>Poslušanje slovenske ljudske glasbe v vrtcu</dc:title><dc:creator>Herceg,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Denac,	Olga	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenska ljudska glasba</dc:subject><dc:subject>predšolski otroci</dc:subject><dc:subject>poslušanje glasbe</dc:subject><dc:subject>kulturna dediščina</dc:subject><dc:description>Slovenska ljudska glasba predstavlja pomemben del kulturne dediščine in ima v predšolskem obdobju pomembno vlogo pri oblikovanju otrokovega odnosa do ljudskega izročila. V diplomskem delu je obravnavano poslušanje slovenske ljudske glasbe v vrtcu. Namen dela je bil preučiti odzive otrok drugega starostnega obdobja na usmerjeno poslušanje slovenske ljudske glasbe, ugotoviti spremembe v njihovem poznavanju in interesu ter raziskati mnenja vzgojiteljic o vključevanju ljudske glasbe v pedagoško delo. Uporabljena je bila deskriptivna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja z mešanim pristopom. V raziskavo je bilo vključenih 98 otrok iz petih vrtčevskih skupin in deset vzgojiteljic. Podatki so bili zbrani s strukturirano opazovalno lestvico in polstrukturiranimi intervjuji, obdelani pa z deskriptivno statistiko ter kvalitativno vsebinsko analizo. Rezultati so pokazali, da so se otroci na dejavnosti večinoma odzivali pozitivno, zlasti s pozornostjo, gibanjem, petjem, ritmičnim spremljanjem, sodelovanjem in izražanjem zanimanja za glasbila. Poznavanje ljudskih pesmi, ritma, melodij in glasbil se je med dejavnostjo postopoma razvijalo, medtem ko so bili otrokom manj poznani izvor posameznih ljudskih pesmi, njihov pomen ter povezava z ljudskimi običaji, prazniki, plesi in načinom življenja v preteklosti. Med starostnimi skupinami so se pokazale razlike, saj so starejši otroci pogosteje sodelovali verbalno, mlajši pa so se v dejavnosti vključevali predvsem s poslušanjem, opazovanjem izvajanja ter posnemanjem gibov. Vzgojiteljice so vključevanje slovenske ljudske glasbe ocenile kot pomembno, vendar premalo sistematično prisotno.</dc:description><dc:publisher>K. Herceg</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-01 11:37:32</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98691</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
