<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=98720"><dc:title>Kontinuiteta nekega odnosa</dc:title><dc:creator>Maver,	Aleš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>politična teologija</dc:subject><dc:subject>zgodovina Cerkve</dc:subject><dc:subject>odnos država Cerkev</dc:subject><dc:subject>konstantinski preobrat</dc:subject><dc:subject>Pismo Rimljanom</dc:subject><dc:subject>preganjanja kristijanov</dc:subject><dc:subject>kulti v rimskem cesarstvu</dc:subject><dc:description>Nobenega dvoma ni, da je Konstantinova spreobrnitev pomenila bistveno spremembo v odnosu rimskih cesarskih oblasti do kristjanov. Manj pa je jasno, ali to velja tudi v obratni smeri. V prispevku trdimo, da so se bistvene stalnice razmerja osrednjega toka Cerkve do posvetnih oblasti oblikovale že precej zgodaj in se po Konstantinu niso bistveno spremi-njale. To temeljno razmerje je bilo utemeljeno v avtoriteti nekaterih apostolskih besedil na eni in v posebnostih krščanske teologije na drugi strani. Tako je konstantinski preobrat pri kristjanih pričakala lojalistična politična teologija, ki je v glavnem niso ovirali drugačni, protirimski podtoni iz krščanskega izročila.</dc:description><dc:publisher>Založba Univerze</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2026-07-03 03:09:43</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>98720</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
