<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=98772"><dc:title>Flagelantsko gibanje v srednjeveški Evropi</dc:title><dc:creator>Poberžnik,	Deja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ravnikar,	Tone	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>flagelanti</dc:subject><dc:subject>srednji vek</dc:subject><dc:subject>bičanje</dc:subject><dc:subject>kuga</dc:subject><dc:subject>verska gibanja</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava razvoj flagelantskega gibanja v Evropi v času srednjega veka, ki je temeljilo na javnem bičanju kot obliki pokore. Zametki gibanja so se pojavili v samostanih, nato pa se je na območju Italije sredi 13. stoletja oblikovalo masovno, laično spokorniško gibanje. Razširilo se je proti srednji in zahodni Evropi, morda pa tudi na slovenski etnični prostor. Naloga analizira začetke flagelantskega gibanja ter družbene, verske in politične okoliščine, ki so prispevale k njegovemu pojavu ter širjenju. Preučuje značilnosti flagelantskega gibanja in njegovo heterogenost. Analizira odnos med gibanjem in cerkveno oblastjo ter vlogo gibanja v kontekstu nasilja nad judi. Naloga preučuje prepoved flagelantskega gibanja sredi 14. stoletja ter njegov zaton, povezan večinoma s pojavom inkvizicije. Naloga ugotavlja, da je šlo za ohlapno povezano gibanje, ki se je pojavljalo ob različnih političnih in družbenih krizah, zlasti v obdobju kuge v 14. stoletju.</dc:description><dc:publisher>D. Poberžnik</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-07 11:05:52</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98772</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:coverage>1200-1500;</dc:coverage></rdf:Description></rdf:RDF>
