<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=98840"><dc:title>Poznavanje občutljivih obdobij in nevroplastičnosti možganov pri vzgojiteljih in učiteljih prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja ter njuna uporaba pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnega dela</dc:title><dc:creator>Kovač,	Saša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Usenik,	Janja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nevroplastičnost</dc:subject><dc:subject>občutljiva obdobja</dc:subject><dc:subject>razvoj možganov</dc:subject><dc:subject>vzgojitelji</dc:subject><dc:subject>učitelji prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga obravnava poznavanje občutljivih obdobij in nevroplastičnosti možganov pri vzgojiteljih ter učiteljih prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja in njuno uporabo pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnega dela. Teoretični del predstavlja sodobna spoznanja o razvoju možganov, nevroplastičnosti in občutljivih obdobjih v otrokovem razvoju. Posebna pozornost je namenjena vplivu okolja, zgodnjih izkušenj, učenja in vzgoje pri oblikovanju možganskih povezav ter razvoju govornega, motoričnega, spoznavnega in socialno-čustvenega področja. Predstavljene so tudi pedagoške implikacije nevroznanstvenih spoznanj na delo vzgojiteljev in učiteljev. Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, izvedeni med vzgojitelji in učitelji prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Namen raziskave je bil ugotoviti raven njihovega poznavanja nevroplastičnosti in občutljivih obdobij ter preveriti, v kolikšni meri ta spoznanja vključujejo v načrtovanje in izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela. Zanimalo me je tudi, ali obstajajo razlike v poznavanju in uporabi teh konceptov glede na poklicno skupino, delovne izkušnje in dodatna strokovna izobraževanja. Rezultati raziskave kažejo, da se strokovni delavci zavedajo pomena zgodnjih izkušenj, spodbudnega okolja in individualnih razvojnih značilnosti otrok. Kljub temu se med njimi pojavljajo razlike v stopnji poznavanja nevroznanstvenih spoznanj in v njihovem prenosu v pedagoško prakso. Ugotovitve poudarjajo potrebo po dodatnem strokovnem izobraževanju na področju razvoja možganov, nevroplastičnosti in občutljivih obdobij, saj bi to lahko prispevalo k bolj premišljenemu načrtovanju vzgojno-izobraževalnega dela ter učinkovitejšemu spodbujanju otrokovega razvoja.</dc:description><dc:publisher>S. Kovač</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-11 13:01:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98840</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>