Uporaba ultrazvoka za modifikacijo morfološke strukture poliHIPE polimerovMraz, Jan (Avtor) Krajnc, Peter (Mentor) Kristl, Matjaž (Komentor) polimeripoliHIPEHIPEporoznostultrazvokpolimerizacijaV zadnjem desetletju je v industriji vedno več povpraševanja po poroznih polimerih. Ena izmed največjih skupin le-teh so poliHIPE materiali, uporabljeni v širokem naboru aplikacij. Kljub velikemu številu dobrih lastnosti njihova glavna slabost ostaja slaba mehanska trdnost, večina postopkov izboljšanja pa v zameno za večjo trdnost bistveno zniža njihovo poroznost. V okviru diplomske naloge smo v te namene uporabili ultrazvok, da bi preučili njegove vplive na morfološko strukturo nastalih polimerov. Sintetizirali smo poliHIPE materiale sistema stiren/divinilbenzen s polimerizacijo emulzije voda v olju (v/o) z visoko vsebnostjo notranje faze (HIPE). Za pripravo materialov z različnimi stopnjami zamreženja (20, 25 in 30 %) smo kot oljno fazo uporabili različna množinska razmerja stiren:divinilbenzen (80:20, 75:25 in 70:30). Prav tako smo za vse stopnje zamreženosti pripravili vzorce z različnimi vsebnostmi notranje vodne faze (75, 80 in 90 %). Kot iniciator smo izbrali α,α'-azoisobutironitril (AIBN), kot surfaktant pa sorbitan monooleat (SPAN 80). Pred polimerizacijo smo emulzije izpostavili ultrazvočnim pulzom različnih nastavitev. Nastale polimere smo očistili s kontinuiranim spiranjem v Soxhletovem aparatu z vodo in acetonom in jih analizirali z več metodami. Z vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM) smo vzorcem določili morfologijo, z BET metodo specifično površino, z napravama AccuPyc in GeoPyc povprečno gostoto in poroznost, s FTIR spektrometrom pa kemijsko sestavo. Lastnosti polimerov, ki so bili pred polimerizacijo izpostavljeni ultrazvočnim pulzom, smo primerjali z lastnostmi polimerov enake sestave, ki ultrazvoku niso bili izpostavljeni. Na podoben način smo sintetizirali poliHIPE materiale iz sistema tiol/alken. Kot oljno fazo smo uporabili pentaeritritol tetrakis(3-merkaptopropionat) (TT) in 1,6-heksandiol diakrilat (HDDA) v razmerju 1:1 (razmerje funkcionalnih skupin). Kot iniciator smo izbrali bis(2,4,6-trimetilbenzoil)fenilfosfin oksid (I819), kot surfaktant pa poli(etilen glikol)-blok-poli(propilen glikol)-blok-poli(etilen glikol) (PEL-121). Ker je iniciator svetlobno aktiviran, smo med pripravo emulzije preprečili dostop svetlobe z aluminijasto folijo. Pred polimerizacijo smo emulzije izpostavili ultrazvočnim pulzom različnih nastavitev. Nastale polimere smo analizirali z vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM) ter jim določili morfologijo.20262026-07-13 17:20:19Diplomsko delo/naloga98849sl