<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=98852"><dc:title>Glasbeno-analitična obravnava skladbe Pesmi ujetništva Luigija Dallapiccole</dc:title><dc:creator>Bratuša,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Svete,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Luigi Dallapiccola</dc:subject><dc:subject>Pesmi ujetništva</dc:subject><dc:subject>dodekafonija</dc:subject><dc:subject>protestna glasba</dc:subject><dc:subject>glasbena analiza</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava skladbo Pesmi ujetništva (Canti di prigionia) Luigija Dallapiccole z glasbeno-analitičnega, zgodovinskega in vsebinskega vidika. V teoretičnem delu sta predstavljena skladateljevo življenje in njegova ustvarjalna pot, pri čemer je posebna pozornost namenjena vplivu večkulturnega okolja, izkušnji vojne, fašističnemu kontekstu v Italiji in osebnim posledicam rasnih zakonov. Delo osvetljuje tudi Dallapiccolov odnos do dodekafonije in njegovo povezovanje dvanajsttonske tehnike z izrazito liričnostjo, etično vsebino in humanistično mislijo. Osrednji del raziskave je namenjen ciklu Pesmi ujetništva, njegovemu nastanku, besedilnim izhodiščem ter simboliki ujetništva, trpljenja in notranje svobode. V analitičnem delu so obravnavani posamezni stavki cikla, s poudarkom na uporabi dodekafonskega materiala, motivičnih povezavah, kontrapunktičnih postopkih, vlogi zbora in instrumentalne zasedbe ter odnosu med glasbo in besedilom. Namen dela je pokazati, da Dallapiccolova glasba presega zgolj tehnično uporabo dodekafonije, saj postane prostor osebnega protesta, zgodovinskega spomina in umetniškega izraza.</dc:description><dc:publisher>E. Bratuša</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-14 00:54:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98852</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>