<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=98902"><dc:title>Imenitnost slovenščine sto let po Pleteršniku</dc:title><dc:creator>Jesenšek,	Marko	(Urednik)
	</dc:creator><dc:creator>Tokarz,	Emil	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:creator>Karničar,	Ludvik	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>slovenski jezik</dc:subject><dc:subject>književnost in poučevanje slovenščine</dc:subject><dc:subject>Maks Pleteršnik</dc:subject><dc:subject>pouk jezika</dc:subject><dc:subject>medkulturnost</dc:subject><dc:subject>kulturna dediščina</dc:subject><dc:description>Slovenski jezik je bil v Pleteršnikovem času sinonim za slovenski narod. Enačba jezik = narod je omogočila našim prednikom v 19. stoletju, da so se v okviru avstroogrskih pritiskov potrdili kot samostojen in zgodovin-ski narod, s tem pa so terjali pravice, ki so jih imeli tudi drugi narodi v večnacionalni avstrijsko-madžarski zvezi. Imenitnost slovenskega jezika je s Pleteršnikovim slovarjem dobila tudi svoj nesmrtni spomenik. Monografija je postavljena na najširša slovenistična tla – dobrih sto let po Pleteršnikovi smrti preverjamo, koliko Pleteršnikove imenitnosti je ostalo za naš jezik v 21. stoletju, ko ga globalizacija in nespametna anglizacija poskušata odrinjati iz javne rabe in ga postavljati na jezikovno obrobje, kjer je dolga stoletja pred Pleteršnikom že životaril. Pleteršnikovo jezikovno dediščino smo preverili z jezikovno-političnega, literarno-kul-turnega in didaktičnega vidika.</dc:description><dc:publisher>Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba, Slavistično društvo</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-16 12:07:35</dc:date><dc:type>Zbornik</dc:type><dc:identifier>98902</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
