<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=98956"><dc:title>Soočanje učiteljev in svetovalnih delavcev v osnovni šoli s tematiko samomorilnega vedenja učencev</dc:title><dc:creator>Božjak,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zadravec Šedivy,	Nuša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mladostnik</dc:subject><dc:subject>učitelj</dc:subject><dc:subject>svetovalni delavec</dc:subject><dc:subject>samomorilne misli</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo raziskovali izkušnje, mnenja, opažanja in doživljanja svetovalnih delavcev ter učiteljev pri soočenju s tematiko samomorilnega vedenja učencev v osnovni šoli. V teoretičnem delu smo predstavili samomorilno vedenje, kako se razvija, znake samomorilnega vedenja pri mladostnikih, dejavnike tveganja in varovalne dejavnike, kompetence strokovnih delavcev, preventivne dejavnosti, intervencijske ter postvencijske ukrepe, pomen sodelovanja z zunanjimi institucijami in posamezniki ter stališča in občutja strokovnih delavcev do samomorilnega vedenja učencev. Empirični del je temeljil na intervjujih s svetovalnimi delavci in učitelji, ki so zaposleni na osnovnih šolah. Rezultati so pokazali, da se tako učitelji kot svetovalni delavci po večini ne počutijo sposobni za delo z učenci s samomorilnim vedenjem, vendar vseeno ocenjujejo, da so za delo z njimi svetovalni delavci bolje usposobljeni kakor učitelji. Kljub temu se je izkazalo, da obe skupini strokovnih delavcev poznata opozorilne znake, ki nakazujejo na samomorilno vedenje. Vsi udeleženci se zavedajo resnosti situacije in odgovornosti, ki jo imajo, po pomoč pa se obračajo k drugim strokovnim delavcem, staršem ter zunanjim zdravstvenim in socialnim ustanovam. Večina udeleženih v raziskavi se še ni udeležila preventivnih dejavnosti za preprečevanje samomorilnega vedenja, skoraj nihče pa teh dejavnosti ne izvaja. Vsem delo z učenci s samomorilnim vedenjem predstavlja stres, z njim pa se soočajo na različne načine. Izpostavljajo časovne in kadrovske težave, preobširen učni načrt, previsoka pričakovanja javnosti, premalo izkušenj ter potrebo po dodatnih izobraževanjih.</dc:description><dc:publisher>B. Božjak</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-21 14:17:20</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98956</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
