<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=99109"><dc:title>Izbrane vedenjske pristranskosti in odpor do sprememb na primeru študentov ekonomskih in poslovnih ved</dc:title><dc:creator>Bandur,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bekő,	Jani	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Senekovič,	Marko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>vedenjska ekonomija</dc:subject><dc:subject>odpor do izgub</dc:subject><dc:subject>učinek lastništva</dc:subject><dc:subject>pristranskost statusa quo</dc:subject><dc:subject>odpor do sprememb.</dc:subject><dc:description>Neoklasična ekonomska teorija posameznika obravnava kot racionalnega odločevalca s stabilnimi preferencami, ki med razpoložljivimi možnostmi izbira tisto, ki mu prinaša največjo koristnost. V praksi pa na odločanje pogosto vplivajo tudi omejene informacije, čustveni odzivi, referenčne točke in način predstavitve možnosti, zaradi česar lahko prihaja do sistematičnih odstopanj od popolnoma racionalnega vedenja. V diplomskem delu natančneje obravnavamo odpor do izgub, učinek lastništva in pristranskost statusa quo kot elemente, ki lahko prispevajo k odporu do sprememb pri študentih ekonomskih in poslovnih ved. Rezultati kažejo, da sta pri proučevani populaciji prisotna odpor do izgub in učinek lastništva. Anketiranci so morebitnim izgubam pripisovali večjo težo kot primerljivim dobičkom, dobrine in pravice, ki so jih dojemali kot svoje, pa so praviloma vrednotili višje. Prisotnosti pristranskosti statusa quo nismo potrdili, saj so se anketiranci v večini obravnavanih situacij odločili za spremembo. Kljub temu sta bili pri študentih prisotni dve izmed proučevanih vedenjskih pristranskosti, kar kaže na obstoj psiholoških dejavnikov, ki lahko v določenih okoliščinah povečajo zadržanost do sprememb. Ugotovitve potrjujejo, da posamezniki niso vedno popolnoma racionalni, vendar tudi ne ravnajo vedno pristransko. Celovitejše razumevanje njihovega odločanja zato zahteva povezovanje neoklasičnega in vedenjskega ekonomskega pristopa.</dc:description><dc:publisher>A. Bandur]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-31 15:08:07</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>99109</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
