Odnos med spanjem in hrepenenjem po hrani v vsakdanjem življenju: večnivojska analizaOberleit, Aleksander (Avtor) Zorjan, Saša (Mentor) Krajnc, Živa (Komentor) spanjehrepenenje po hraniekološko momentno vzorčenje (EMA)regulacija čustevSpanje in prehranjevanje sta povezana vidika vsakdanjega delovanja, a je razumevanje njune povezave v realnem življenju še vedno omejeno. Magistrsko delo preučuje odnos med dolžino in subjektivno kakovostjo spanja ter hrepenenjem po hrani v vsakdanjem življenju, s poudarkom na tem, ali težave pri regulaciji čustev to povezavo moderirajo. Raziskava je temeljila na metodologiji ekološkega vzorčenja izkušenj (EMA): 228 udeležencev (starih 18–35 let) je sedem dni prek aplikacije SEMA³ dnevno poročalo o hrepenenju po različnih vrstah hrane, kar smo analizirali v kategorijah (visokokalorična, ogljikohidratna, beljakovinska in sadno-zelenjavna hrana), jutranji vprašalnik pa je zajemal dolžino in kakovost spanja. Podatki so bili analizirani z linearnimi mešanimi modeli, regulacija čustev pa je bila merjena z lestvico DERS-16. Analize so pokazale, da niti dolžina niti subjektivna kakovost spanja ne napovedujeta hrepenenja po zgoraj naštetih kategorijah hrane, prav tako regulacija čustev ni moderirala nobene od teh povezav. Edina izjema se je pokazala na medosebni ravni: boljša povprečna kakovost spanja je napovedovala večje hrepenenje po sadju in zelenjavi. Dosledno značilen napovedovalec je bil čas dneva. Pretežno nični izsledki nakazujejo, da blage vsakodnevne razlike v spanju pri zdravih mladih odraslih ne predstavljajo pomembnega dejavnika tveganja za hrepenenje po hrani.A. Oberleit20262026-08-11 19:24:00Magistrsko delo/naloga99295sl