Karakterizacija Al-zlitine EN AW-5454 namenjene za lasersko hibridno varjenjeBalant, Matjaž (Avtor) Rudolf, Rebeka (Avtor) Vuherer, Tomaž (Avtor) Al-alloy EN AW-5454weldingpropertiescharacterizationmicrostructureLastnosti osnovnega materiala pomembno vplivajo na lastnosti varjenega sklopa, še posebno pri modernejših postopkih varjenja kot je lasersko hibridno (LH). Zaradi velikih hitrosti varjenja in s tem povezanimi višjimi hitrostmi strjevanja taline je zato zelo pomembno, da imajo za varjenje pripravljeni polizdelki čim manjši delež napak v zvarnem spoju, saj le-te znatno vplivajo na strukturno integriteto varjenega sklopa. Napakam v ulitkih se izognemo z ustrezno pripravo Al-taline, ki poteka v talilnih pečeh, izbrano tehnologijo ulivanja ter z nadaljnjo termo-mehansko obdelavo in predelavo v zahtevane oblike polizdelkov. Napake, kot so krčilna poroznost, ostanki oksidnih filmov in plinske pore, poslabšujejo mehanske lastnosti končne Al-zlitine, kot tudi njeno varivost. Nastale napake v Al-zlitini lahko pri varjenju povzročijo nastanek razpok v zvarnem spoju. Al-zlitini EN AW-5454, ki se utrjuje z deformacijo, se pri obdelavi spreminjajo njene mehanske lastnosti, kar je povezano z nastalo teksturo tako predelane Al-zlitine. V tej študiji je bila izvedena komplementarna karakterizacija osnovne Al-zlitine EN AW-5454, ki je namenjena za LH varjenje. Študija je vključevala mikrostrukturno analizo Al-zlitine in določitev njenih lastnosti (trdoto HV5, natezno trdnost, udarno žilavost, lomno mehanske sposobnosti). Vzorci so bili pripravljeni v vzdolžni in prečni smeri iz dveh Alpločevin z debelinama 4 in 3,5 mm. Mikrostrukturna analiza je pokazala, da so v osnovni α-matici obeh pločevin prisotni intermetalni delci Al6(Mn, Fe), ki so med testiranjem mehanskih lastnosti v vzdolžnih vzorcih ostali večinoma nespremenjeni, medtem, ko je pri prečnih vzorcih bila opazna njihova porušitev. Rezultati meritev trdote so pokazali, da imajo vzorci Al-zlitine iz tanjše pločevine ~5 % višjo trdoto v primerjavi z vzorci Al-zlitine iz debelejše pločevine. Natezna trdnost in meja tečenja sta bili v območju nominalnih vrednosti, pri čemer so bili raztezki manjši za 2,2–3,2 % (vzdolžno glede na smer valjanja) in 2,7–13,7 % (prečno glede na smer valjanja). Rezultati preizkusov udarne žilavosti po Charpy-ju so pokazali, da je potrebna energija preloma pri preizkušancih izdelanih v vzdolžni smeri (glede na smer valjanja) večja za ~20 % (4,0 mm) oziroma ~40 % (3,5 mm) kot pri preizkušancih izdelanih v prečni smeri (glede na smer valjanja). SENB (Single Edge Notched Bend) lomno mehanski preizkusi so pokazali, da je odpornost na rast razpoke pri vzdolžnih vzorcih ~50 % večja kot pri prečnih vzorcih. Vrstična elektronska mikroskopija (SEM) prelomnih površin je pokazala, da so se prelomne površine preizkusov udarne žilavosti po Charpy-ju razlikovale od tistih pri SENB lomno mehanskih vzorcih. Pri preizkusih udarne žilavosti po Charpy-ju so bili delci Al6(Mn,Fe) v vzdolžnih vzorcih pretežno ohranjeni z žilavimi območji, medtem ko so v prečnih vzorcih pogosteje zdrobljeni in usmerjeni v smeri valjanja z manj žilavimi območji. Pri SENB lomno mehanskih vzorcih so bili delci Al6(Mn,Fe) v vzdolžnih vzorcih bolj zdrobljeni kot pri preizkusih udarne žilavosti po Charpy-ju, v prečni smeri, pa so bili ti delci večinoma celi oziroma manj zdrobljeni. V vzdolžnih vzorcih je razporeditev delcev manj izrazito orientirana kot pri prečnih vzorcih. Odpornost proti širjenju razpoke je bila ~50 % večja pri vzorcih izdelanih vzdolžni smeri valjanja kot v prečni smeri valjanja. Ključne besede: Al-zlitina EN AW-5454, varjenje, lastnosti, karakterizacija,20262026-08-15 06:50:49Znanstveno delo99399sl