<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=9948"><dc:title>100 LET ŠOLSTVA NA LIPOGLAVU</dc:title><dc:creator>Žitnik,	Marinka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Potočnik,	Dragan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ožinger,	Anton	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>vzgoja in izobraževanje
razvoj osnovnega šolstva
feminizacija učiteljskega poklica
Lipoglav z okolico</dc:subject><dc:description>Razvoj šolstva v Sloveniji je odraz spreminjanja družbeno-političnih razmer kot del slovenske kulture in nacionalne zgodovine.
Diplomsko delo predstavlja zgodovinski pregled razvoja javnega šolstva v Sloveniji in primerjalno zadnjih sto let na Lipoglavu.
Delo je razdeljeno na tri večje sklope. 
V prvem sem predstavila naravne, geografske in kulturnozgodovinske znamenitosti Lipoglava in njegove okolice, v drugem sem se osredotočila na zgodovinski razvoj šolstva širše in v tretjem na vpliv le-tega na stoletni razvoj šolstva na Lipoglavu.
Za vsako obdobje so opisane temeljne značilnosti razvoja šolstva v Sloveniji in neizogiben vpliv na razvoj šolstva na Lipoglavu. Razvoj šolstva je močno krojil gospodarski razvoj kraja. Vse spremembe v kraju (gradnje ceste, vodovoda, obnove vasi, uveljavljanje podjetnikov, priseljevanje, dnevna migracija delavcev v bližnje mesto za zaslužkom), so vplivale, da se je Lipoglav z okolico iz agrarnega podeželja začel spreminjati v ljubljansko predmestje. 
S teoretično analizo virov in literature, obogatenih z elementi kvalitetne raziskave, s številnimi intervjuji nekdanjih učiteljev in učiteljic na Lipoglavu, je dokazan vpliv gospodarstva na razvoj šolstva na Lipoglavu, katerega začetek sega v daljno leto 1865  in kasneje na gradnjo šolskega objekta pred NOB, obnovo po njej in ponovno novo gradnjo pred leti.
Skozi historično paradigmo je prikazana tudi feminizacija učiteljskega poklica na Lipoglavu, ki se je še pred desetletji zaradi slabe infrastrukture, z mestnim jedrom nahajal v geografsko odmaknjenem področju.
Rahlo upadanje števila šoloobveznih otrok in dnevna migracija le-teh, sta nas prisilila v uvedbo oddelka podaljšanega bivanja, gradnjo nove šole in vrtca ter s tem pokritje delne starševske skrbi za kvalitetnejše preživljanje prostega časa, ko otrok ni v šoli  – pri pouku. Naša izkazana skrb že za najmlajše se odraža v polno zasedenem vrtcu in posledično čez leto ali dve tudi v šoli.
V vsej zgodovini šolstva na Lipoglavu so domačini dokazali, da jim za šolo ni vseeno in da se bodo za njen obstoj skupaj z menoj, ki sem del njih, zavzemali tudi v bodoče ter ohranili svoje izobraževalno, kulturno, vzgojno, športno in rekreacijsko središče v kraju.
</dc:description><dc:publisher>[M. Žitnik]</dc:publisher><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2009-03-11 18:47:58</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>9948</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
