<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=99636"><dc:title>Empirična analiza dejavnikov produktivnosti dela na Danskem in Finskem</dc:title><dc:creator>Bešić,	Majda	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Boršič,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Fir,	Nejc	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>funkcija produktivnosti dela</dc:subject><dc:subject>metoda najmanjših kvadratov</dc:subject><dc:subject>empirična analiza</dc:subject><dc:subject>Danska</dc:subject><dc:subject>Finska</dc:subject><dc:description>Produktivnost dela predstavlja pomemben kazalnik gospodarske uspešnosti, saj prikazuje učinkovitost uporabe dela pri ustvarjanju proizvodov in storitev. Njena rast omogoča povečanje gospodarske rasti, konkurenčnosti gospodarstva ter izboljšanje življenjskega standarda prebivalstva. Na produktivnost dela vplivajo številni ekonomski, tehnološki in demografski dejavniki, med katerimi imajo pomembno vlogo predvsem investicije, človeški kapital in spremembe v starostni strukturi prebivalstva.
Diplomsko delo obravnava produktivnost dela na Danskem in Finskem ter preučuje dejavnike, ki vplivajo na njeno gibanje v obdobju od leta 1995 do 2023. V teoretičnem delu so predstavljeni različni pristopi k razumevanju produktivnosti ter pomen dejavnikov pri njenem oblikovanju. Nato je predstavljena splošna gospodarska situacija na Danskem in Finskem ter gibanje produktivnosti dela v obeh gospodarstvih. Osrednji del dela predstavlja empirična analiza funkcije produktivnosti dela, pri kateri je produktivnost dela opredeljena kot odvisna spremenljivka, med pojasnjevalne spremenljivke pa so vključene bruto investicije v osnovna sredstva, pričakovana življenjska doba in koeficient starostne odvisnosti prebivalstva. Za ocenjevanje vpliva izbranih dejavnikov sta bila oblikovana ekonometrična modela za Dansko in Finsko, pri čemer so bili parametri ocenjeni z metodo najmanjših kvadratov (OLS). Najprej je preverjena pravilna specifikacija modelov in morebitna prisotnost strukturnih sprememb. Preverjene so bile temeljne predpostavke metode najmanjših kvadratov, in sicer normalna porazdelitev ostankov, multikolinearnost, heteroskedastičnost in avtokorelacija. Zaradi prisotnosti avtokorelacije smo izračunali standardne napake ocen regresijskih koeficientov s HAC metodo. Rezultati analize potrjujejo statistično značilen vpliv izbranih dejavnikov na produktivnost dela v obeh proučevanih državah. Ocenjena modela sta ustrezno specificirana, preverjanje predpostavk metode najmanjših kvadratov pa potrjuje zanesljivost ocenjenih rezultatov in njihovo primernost za nadaljnjo interpretacijo.</dc:description><dc:publisher>M. Bešić]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-21 14:46:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>99636</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
