<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=99685"><dc:title>Določanje penetracijske globine UV-sevanja v kvarčnem (mikro)reaktorju</dc:title><dc:creator>Krivec,	Lorena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Nemet,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bogataj,	Miloš	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>UV-sevanje</dc:subject><dc:subject>penetracijska globina</dc:subject><dc:subject>kvarčni mikroreaktor</dc:subject><dc:subject>UV/VIS spektrofotometrija</dc:subject><dc:subject>Beer-Lambertov zakon</dc:subject><dc:subject>formozna reakcija</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu obravnavamo vpliv absorpcijskih lastnosti izbranih spojin na prodor UV-sevanja skozi reakcijsko plast in njihov pomen pri določanju primerne globine kvarčnega mikroreaktorja. Osredotočamo se na spojine, povezane s fotoinducirano formozno reakcijo, pri kateri se zaradi nastajanja različnih intermediatov in produktov sestava ter optične lastnosti reakcijske zmesi med potekom reakcije spreminjajo.
Absorpcijske lastnosti formaldehida, dimera glikolaldehida, dihidroksiacetona, piruvaldehida, glioksala, fruktoze, 5-hidroksimetilfurfurala, metanola in mesitil oksida smo določili z UV/VIS spektrofotometrijo. Izmerjene absorpcijske spektre smo primerjali glede na značilna absorpcijska območja in položaje absorpcijskih maksimumov. Za nadaljnje izračune smo za posamezne spojine v območju med 250 in 308 nm izbrali najvišjo izmerjeno absorbanco in pripadajočo valovno dolžino. Na podlagi izmerjenih absorbanc smo z uporabo Beer-Lambertovega zakona dodatno ocenili vpliv koncentracije in globine reakcijske plasti na absorbanco, prepustnost UV-sevanja ter maksimalno globino reakcijske plasti pri 80-% prepustnosti.
Rezultati so pokazali, da formaldehid in fruktoza izraziteje absorbirata predvsem pri krajših UV-valovnih dolžinah, medtem ko se pri nekaterih intermediatih in produktih absorpcijski pasovi pojavljajo tudi pri daljših valovnih dolžinah. Posebej pomembno je območje med približno 250 in 300 nm, v katerem absorbirajo dimer glikolaldehida, dihidroksiaceton, piruvaldehid in 5-hidroksimetilfurfural. Izračuni so pokazali, da se z večanjem koncentracije in globine reakcijske plasti absorbanca povečuje, prepustnost UV-sevanja pa zmanjšuje. Z naraščanjem koncentracije se zmanjšuje tudi maksimalna globina reakcijske plasti pri 80-% prepustnosti. Primerjava spojin je pokazala, da lahko nekateri intermediati in produkti prodor UV-sevanja omejujejo izraziteje kot začetni formaldehid.
Dobljeni rezultati kažejo, da je pri določanju ustrezne globine mikroreaktorja poleg absorpcijskih lastnosti začetnega formaldehida treba upoštevati tudi nastajajoče intermediate in produkte ter njihove koncentracije. Izračunane vrednosti predstavljajo modelno oceno na podlagi Beer-Lambertovega zakona in predpostavke približno konstantnega molarnega absorpcijskega koeficienta pri izbrani valovni dolžini posamezne spojine.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-24 08:59:21</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>99685</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>