<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=99795"><dc:title>Simulacija PhET kot podpora povezovanju makroskopske in submikroskopske ravni pri razumevanju faznih sprememb</dc:title><dc:creator>Šebalj,	Tadeja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Majer Kovačič,	Janja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>računalniške simulacije</dc:subject><dc:subject>simulacija PhET</dc:subject><dc:subject>fazne spremembe vode</dc:subject><dc:subject>alternativne predstave učencev</dc:subject><dc:description>Razumevanje faznih sprememb vode zahteva povezovanje makroskopsko zaznavnih pojavov z dogajanjem na submikroskopski ravni, kar lahko podprejo računalniške simulacije. Namen magistrskega dela je bil preučiti začetno razumevanje faznih sprememb vode pri učencih, njihovo povezovanje makroskopske in submikroskopske ravni med vodeno uporabo simulacije, preučiti razumevanje po dejavnosti ter njihovo presojo uporabnosti in omejitev simulacije. V raziskavi je sodelovalo 75 učencev osmih razredov dveh slovenskih osnovnih šol. Uporabljen je bil kombiniran kvantitativni in kvalitativni pristop. Raziskava je obsegala predtest, vodeno dejavnost s simulacijo PhET States of Matter: Basics in z učnim listom ter potest. Podatki so bili analizirani z opisno statistiko, McNemarjevim testom in vsebinsko analizo odprtih odgovorov. Na predtestu so učenci uspešneje prepoznavali fazne spremembe v vsakdanjih situacijah, več težav pa so imeli pri razumevanju nevidne vodne pare in procesov v zaprtem sistemu. Med vodeno uporabo simulacije so učenci v odgovorih vključevali značilnosti dogajanja na ravni delcev, vendar so se kazale težave pri povezovanju submikroskopske ravni z makroskopsko. Pri dveh od treh parov vsebinsko primerljivih nalog predtesta in potesta je bila ugotovljena statistično značilna sprememba v doseganju strogo pravilnega rezultata, vendar ugotovljenih sprememb zaradi odsotnosti kontrolne skupine ni mogoče neposredno pripisati uporabi simulacije. Učenci so zaznano uporabnost simulacije najpogosteje povezovali z dogajanjem na ravni delcev ter agregatnimi stanji in s faznimi spremembami. Kot konkretne omejitve so izpostavljali predvsem poenostavljen prikaz delcev ter odsotnost nekaterih značilnosti resničnega sistema in zunanjega okolja. Ugotovitve poudarjajo pomen vodene in ustrezno podprte uporabe simulacij pri povezovanju različnih ravni predstavitve.</dc:description><dc:publisher>[T. Šebalj]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-26 15:01:20</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>99795</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>