<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Zavest, mišljenje in etika med človeško in umetno inteligenco</dc:title><dc:creator>Jeršič,	Alja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bregant,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zavest</dc:subject><dc:subject>mišljenje</dc:subject><dc:subject>umetna inteligenca</dc:subject><dc:subject>etika</dc:subject><dc:subject>funkcionalizem</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi smo obravnavali razmerje med človeško in umetno inteligenco skozi prizmo treh temeljnih filozofskih vprašanj: zavesti, mišljenja in etike. Izhodišče naloge je predstavljala teza, da so filozofski pojmi mišljenja in zavesti zgodovinsko spremenljivi ter da jih je v luči sodobnega razvoja umetne inteligence treba ponovno ovrednotiti in reinterpretirati. Pri tem smo zagovarjali stališče, da bistvene razlike med človeškim in umetnim sistemom ni mogoče utemeljiti zgolj z razliko v njunem biološkem oz. materialnem substratu.
V prvem poglavju smo se posvetili prikazu zgodovinskega razvoja pojmov mišljenja in zavesti – od Descartesovega dualizma substanc, prek Lockove empiristične teorije tabule rase in Kantove transcendentalne filozofije do funkcionalističnih, fenomenalnih in intencionalnih teorij 20. stoletja.
V drugem poglavju smo umetno inteligenco obravnavali kot filozofski izziv. Analizirali smo Rylovo kritiko kartezijanskega dualizma, Turingov test in funkcionalistične poglede na mišljenje ter Searlov argument iz kitajske sobe. Poglavje smo zaključili z razmislekom o možnosti zavesti pri umetni inteligenci ter z vprašanjem, ali je mogoče tudi človeka v določenem smislu razumeti kot 'programirano' bitje.
V tretjem poglavju pa smo se posvetili etičnim vprašanjem, ki jih odpira umetna inteligenca, zlasti vprašanjem moralne odgovornosti, antropocentričnih pristranosti, dehumanizacije na trgu dela ter vprašanju mesta in mej umetne inteligence.
V zaključnem delu smo kot možnega kandidata za relevantno razliko med človekom in umetnim sistemom predlagali pojem eksistencialnega trenja, ki ga razumemo kot potencialno substratno neodvisno funkcionalno značilnost sistema, povezano s konfliktnimi cilji, vrednotenjem preteklih odločitev in njihovim vplivom na nadaljnje ravnanje.
Naloga je bila zasnovana kot filozofska analiza. Uporabili smo deskriptivno, analitično, komparativno in interpretativno metodo.</dc:description><dc:publisher>A. Jeršič</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-02 17:10:15</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>100037</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 1:004.8(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 292648451</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
