<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba obrnjenega učenja pri pouku tehnike in tehnologije</dc:title><dc:creator>Šalamun,	Karel	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Flogie,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>obrnjeno učenje</dc:subject><dc:subject>didaktika</dc:subject><dc:subject>pouk tehnike in tehnologije</dc:subject><dc:subject>generacije učencev</dc:subject><dc:subject>razvijanje kompetenc</dc:subject><dc:description>Sodobni pristopi učenja poudarjajo aktivno vlogo učenca, sodelovanje, kritično mišljenje in uporabo znanja v različnih kontekstih. Eden izmed takšnih pristopov je obrnjeno učenje, pri katerem učenci del učnih vsebin samostojno obravnavajo pred poukom, čas v razredu pa je namenjen aktivnemu delu, poglabljanju razumevanja in reševanju problemov. Predmet tehnika in tehnologija zaradi prepletanja teoretičnih in praktičnih vsebin ponuja možnosti za uporabo obrnjenega učenja, vendar je uporaba tega pristopa pri pouku tehnike in tehnologije manj raziskana.
Namen magistrskega dela je raziskati, kako učitelji tehnike in tehnologije razumejo obrnjeno učenje, katere prednosti in izzive prepoznavajo pri njegovi uporabi ter katere vsebine predmeta ocenjujejo kot primerne za takšen način učenja. Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi, v kateri so bili s štirimi učitelji tehnike in tehnologije izvedeni polstrukturirani intervjuji.
Rezultati kažejo, da sodelujoči učitelji obrnjeno učenje razumejo predvsem kot prenos dela obravnave teoretičnih vsebin v domače okolje ter kot možnost za aktivnejšo uporabo in poglabljanje znanja pri pouku. Pristop ocenjujejo kot primernejši za teoretične vsebine in predhodno pripravo učencev, medtem ko pri vsebinah, ki zahtevajo neposredno demonstracijo, nadzor učitelja ali zagotavljanje varnosti pri praktičnem delu, dajejo prednost klasični izvedbi pouka. Med prednostmi izpostavljajo več časa za praktično delo v razredu, večjo aktivnost in samostojnost učencev ter možnost učenja v lastnem tempu. Med ključnimi izzivi navajajo neopravljeno predhodno delo učencev, večjo časovno zahtevnost priprave učitelja, razlike v dostopu do digitalnih tehnologij ter potrebo po kakovostni didaktični zasnovi pouka.
Ugotovitve nakazujejo, da ima obrnjeno učenje potencial za uporabo pri pouku tehnike in tehnologije, vendar je njegova smiselna uporaba odvisna od ustrezne izbire učnih vsebin, kakovostne priprave gradiv, pripravljenosti učencev na samostojno delo ter premišljene organizacije dejavnosti v razredu.</dc:description><dc:publisher>[K. Šalamun]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-02 21:34:43</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>100045</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 37.091.31:62(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 291185923</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
