<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vzgojni ukrepi za mladoletne delinkvente</dc:title><dc:creator>Jalovec,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tavčar Krajnc,	Marina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>delinkventnost</dc:subject><dc:subject>mladoletno prestopništvo</dc:subject><dc:subject>vzgojni ukrepi</dc:subject><dc:subject>socialne veščine</dc:subject><dc:description>Zakonodaja v Sloveniji je s sprejemom Zakona o navodilih in prepovedih (1995) omogočila sistemsko urejeno delo z družinskimi okolji, da bi s tem zagotovili trajnejšo in stabilnejšo preventivo v zvezi z delinkvenco otrok in mladostnikov.
Na duševni razvoj otroka oziroma mladostnika imajo velik vpliv družina, vrstniki in širše družbeno okolje, v katerem posameznik – mladostnik živi. Če poznamo psihološke in socialne dejavnike prestopništva, lahko določimo, kateri vzgojni ukrep je najprimernejši za posameznika. Vzgojno zanemarjen, vzgojno zapuščen ali delinkventen otrok ima predispozicijo, da postane prestopnik, razen zadnjega, ki to že je, zato je pri določanju vzgojnega ukrepa pomembno vedeti, kakšna je otrokova predhodna vzgoja.
Slovenski sistem obravnavanja mladoletnih prestopnikov je močno zaostajal za sistemom obravnavanja v Švici, Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji. V teh državah sta v ospredju kritika zavodskega obravnavanja in zavzemanje za svetovanje prestopnikom in njihovim družinam  kot oblika vzgojnega ukrepa. 
Vsekakor je v tem oziru napredoval tudi slovenski sistem, ki pri obravnavanju mladoletnih delinkventov izvaja ukrepe, kot so poravnava z oškodovancem in plačilo za žrtve, delo  v korist skupnosti in trening socialnih veščin.
Pri obravnavanju vzgojnih ukrepov so bile uporabljene metode deskripcije, komparacije in kompilacije različnih avtorjev ter analiziranja njihovih empiričnih raziskav.
Preko navodil in ukrepov se v mladoletniku krepijo občutki sočutja ter odgovornosti tako zase kot za druge ljudi, hkrati pa mu je pri tem v veliko pomoč prisotnost drugih družinskih članov, ki aktivno sodelujejo pri njegovi resocializaciji. Vzgojni ukrepi omogočajo prestopniku popraviti posledice storjenih kaznivih dejanj, hkrati pa ga učijo mirnega reševanja sporov in izboljšanja njegovega odnosa z okoljem.</dc:description><dc:publisher>[B. Jalovec]</dc:publisher><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2009-03-29 21:10:47</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>10049</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 316(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 16880392</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:UPMM62CO</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
