Regionalna povezanost Spodnjega Podravja s Hrvaško po vzpostavitvi schengenskega območjaMurko, Klavdija (Avtor) Lučka, Lorber (Mentor) Evropska unijaschengenski pravni redmejni prehodiSpodnje PodravjeVaraždinska županija.Svobodno prehajanje meja je eden najpomembnejših dosežkov Evropske unije. Uveljavilo se je leta 1995 na podlagi Schengenskega sporazuma in Schengenske konvencije. Schengensko območje je trenutno razširjeno na petindvajset držav članic, vključno s Slovenijo, ki je v območje prostega prehajanja oseb vstopila decembra 2007. Z vstopom Slovenije v schengensko območje je bila odpravljena mejna kontrola na mejah z Avstrijo, Italijo in Madžarsko, slovensko-hrvaška meja pa je postala zunanja meja Evropske unije. S tem je Slovenija prevzela pomembno in odgovorno vlogo varovanja zunanje meje Evropske unije za celotno schengensko območje. Območje Spodnjega Podravja meji na zunanjo mejo in sodi med slabše razvita območja v Sloveniji. Čezmejno sodelovanje Spodnjega Podravja s hrvaškimi regijami se je po vzpostavitvi državne meje leta 1991 zmanjšalo, z vstopom Slovenije v schengensko območje pa so se pričela odpirati nova vprašanja o vplivu "zaprte" schengenske meje na razvoj obmejnega območja. Ključnega pomena za nadaljnji razvoj regije je, da izkoristi ugoden geografsko-prometni položaj, ki se bo v prihodnje okrepil z izgradnjo Pyhrnske avtoceste in hitre ceste Slovenska Bistrica – Ptuj – Ormož, ter v največji meri izkoristi sredstva Evropske regionalne politike, ki se ji kot obmejnemu območju ponujajo. Vidnejši učinki schengenske meje na razvoj Spodnjega Podravja pa se bodo pokazali šele v prihodnosti.[K. Murko]20092009-05-17 18:23:45Diplomsko delo10466UDK: 91(043.2)COBISS_ID: 17050376NUK URN: URN:SI:UM:DK:EXP8H9NNsl