OSAMLJENOST STANOVALCEV V SOCIALNO VARSTVENEM ZAVODUBogdan, Andreja (Avtor) HABJANIČ, ANA (Mentor) MLEKUŽ, VLASTA (Komentor) starostnikstanovalecosamljenostdomsko varstvozdravstvena negaV diplomskem delu smo predstavili staranje, starostne fiziološke, psihološke spremembe in najpogostejše bolezni v tem obdobju. Poudarek diplomskega dela je osamljenost in pogostost čustvene praznine in izolacije pri starostniku. Osamljenost je drugo najpogostejše čustvo v starosti. Predstavili smo, kako pripravljenost na odhod v domsko varstvo in samostojnost vplivajo na starostnika v instituciji. Vključevanje starostnika v dnevne aktivnosti je pomembno, saj s tem preprečujemo socialno izolacijo, osamljenost in dvigujemo kakovost življenja v domskem varstvu. Medicinska sestra s svojo strokovnostjo, empatijo, potrpežljivostjo in razumevanjem ima pomembno vlogo pri kakovosti življenja starostnika. Z ugotavljanjem potreb po zdravstveni negi, izvajanjem zdravstvene nege, ohranjanjem samostojnosti, zdravstveno vzgojnim delom ima medicinska sestra tudi pomembno vlogo pri vključevanju stanovalca v dnevne aktivnosti. Z raziskavo smo želeli ugotoviti kolikšen delež stanovalcev se v domu počuti osamljene, koliko se jih redno vključuje v dnevne aktivnosti v domu in ali zaposleni zdravstveni delavci opazijo osamljenost pri stanovalcih. Raziskava je zajemala 50 stanovalcev Doma starejših občanov Ljutomer, potekala je v mesecu marcu 2009. Ugotovili smo, da osamljenosti v domu za starejše ne občuti 2/3 anketiranih stanovalcev, kateri povedo, da si prosti čas zapolnijo z različnimi aktivnostmi, ki so v domu ponujene. Osamljenost je pogostejša v času praznikov in vikenda, saj se večina aktivnosti v katero je posamezni stanovalec vključen izvaja samo čez teden. V dnevne aktivnosti kot so delovna terapija, skupine starih za samopomoč ali tudi fizioterapija se redno vključuje slaba tretjina anketirancev. Zaskrbljujoč je predvsem podatek, da večina osamljenih stanovalcev meni, da zdravstveno negovalni tim pri njih osamljenost redko opazi. Zdravstveno negovalni tim, ki dela s starostniki, še posebej v domovih za starejše bi moral imeti dodatna znanja iz gerontologije. Ugotovili smo tudi, da okoliščine kot so pomanjkanje članov negovalnega tima zmanjšuje kakovost zdravstvene nege (v prehitrem izvajanju negovalnih aktivnosti, kot je umivanje, hranjenje, pomanjkljiv individualen pristop) in življenja starostnika v domu. [A. Bogdan]20092009-06-17 19:58:16Diplomsko delo10965UDK: 616-053.9:364COBISS_ID: 1488804NUK URN: URN:SI:UM:DK:WE5JVMFQsl