<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>ETNOLOŠKA DEDIŠČINA IN PRAVLJICE</dc:title><dc:creator>Babulč,	Jerica	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Haramija,	Dragica	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pravljica</dc:subject><dc:subject>etnološka dediščina</dc:subject><dc:subject>tkanje</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu je predstavljena povezanost etnološke dediščine in pravljic. V pravljicah, izbranih na temo tkanja, je predstavljena prepletenost tkanja in pravljic. Pravljice so tematsko izbrane, izvirajo iz različnih časovnih obdobij in niso geografsko omejene. Otroci se s pravljicami srečujejo že v zgodnjem otroštvu. Preko njih spoznavajo svet, v katerega vstopajo. Del te naše sedanjosti je tudi kulturna dediščina iz preteklih zgodovinskih obdobij. 

V prvem delu diplomske naloge je zapisan postopek pridelave lanu, teritev, preja in pranje niti, snovanje in tkanje lanenega platna, kot so ga izdelovali moji predniki. Drugi del vsebuje šestnajst pravljic, v katerih sem iskala drobce dediščine, s katerimi se srečujejo najmlajši ob njihovem poslušanju.

Pravljice so bogato prepletene z dediščino. Največkrat omenjajo predivo, surovino, iz katere nastaja nit. Enakovredno sta omenjena tudi preja niti in tkanje platna. Manjkrat pravljice govorijo o krojenju izdelka in njegovem namenu. Teritev in pranje volne oziroma niti sta omenjena najmanjkrat.

Posamezni postopki tkanja so v pravljicah omenjeni zelo različno in niso vezani na geografski ali časovni izvor pravljic.
</dc:description><dc:publisher>[J. Babulč]</dc:publisher><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2009-06-18 20:23:24</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>10985</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 82(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 17008136</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:QJWRMVPZ</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
