<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>PRENEHANJE PRAVNIH SUBJEKTOV</dc:title><dc:creator>Blažič,	Mirjam	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mežnar,	Drago	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vavtar,	Bojan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>-	Insolventnost 
-	Prisilna poravnava
-	Stečaj
-	Likvidacija
-	Izbris (iz sodnega registra)
-	Insolventni dolžnik
-	Družbenik
-	Izvršba</dc:subject><dc:description>Tema diplomske naloge so insolventni postopku pravnih subjektov, ki v naši družbi predstavljajo velik problem zaradi neplačanih dolgov. Na trgu se vsak dan pojavi nekaj novih podjetniških subjektov, nekateri z novimi izvirnimi dejavnostmi, nekateri pa z dejavnostmi, s katerimi je trg že dovolj zasičen, kar pa ne pomeni nujno da ta subjekt zapade v finančne težave, saj je uspešnost odvisna predvsem od sposobnosti, poznanstev, prodornosti…Skratka, nekateri podjetniški subjekti po določenem času ne uspejo več uspešno krmariti na gospodarskem področju saj zapadejo v velike finančne težave, ko ne morejo več uspešno pokrivati svojih dolgov. Da bi takšni subjekti prenehali, je zakonodajalec zakonu predvidel stečajni postopek, postopek prisilne poravnave, postopek likvidacije, v končni fazi pa tudi skrajšani postopek prenehanja — izbris družbe iz sodnega registra po skrajšanem postopku.
Od leta 2008 so v Republiki Sloveniji insolventni postopki urejeni z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 126/2007 dne 31.12.2007, uporabljati pa se je začel 1. oktobra 2008. 
Prvi problem predstavlja vprašanje, ali nova ureditev pomeni boljši položaj za upnike?
Z zakonom naj bi se po besedah Ministrstva za pravosodje zagotovilo hitrejše in bolj ekonomično vodenje postopkov zaradi insolventnosti ter skrajšalo trajanje postopkov, ki so do,uvedbe navedenega zakona potekali nerazumno dolgo, kar posledično pomeni boljšo ureditev za upnike. To po njihovih besedah omogoča predvsem javna objava vseh sklepov sodišča in izjav upravitelja ter ureditev postopka preizkusa terjatev, ki je sedaj v celoti pisen, kar odpravlja narok za preizkus terjatev.
Drugi problem predstavlja vprašanje ali je zakon prispeval k boljši finančni disciplini? Iz razloga dobrega poslovanja in zavedanja odgovornosti bi moral vsak poslovodja vedeti in poznati minimalno vsebino in obveznosti, kajti kršitev lahko privede do osebne odgovornosti poslovodstva, ki odgovarja za poslovanje podjetja in ga usmerja. Poleg poslovodstva so k spoštovanju pravil zavezani tudi člani nadzornih svetov. Zakon je namenjen za gospodarske družbe, samostojne podjetnike, zavode, javne zavode, zadruge in javne sklade.</dc:description><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2009-08-25 13:39:21</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>11445</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 6525715</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:DAVTOPNK</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
