<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI IZ POSLOVNIH RAZLOGOV VEČJEMU ŠTEVILU DELAVCEV S POUDARKOM NA KRITERIJIH</dc:title><dc:creator>Kočnik,	Sonja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Senčur Peček,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev</dc:subject><dc:subject>utemeljeni razlogi</dc:subject><dc:subject>program razreševanja presežnih delavcev</dc:subject><dc:subject>kriteriji za določitev presežnih delavcev</dc:subject><dc:subject>svet delavcev</dc:subject><dc:subject>sindikat</dc:subject><dc:subject>zavod za zaposlovanje</dc:subject><dc:description>Presežni delavci predstavljajo vse večji problem in smo ravno v času ekonomske krize, ko je ta problem dobil še večje razsežnosti. Podjetja so za svoj obstoj prisiljena odpuščati z namenom preživetja ekonomske krize. Množična odpuščanja, kot posledica krize, lahko privedejo do množične brezposelnosti, ki je za državo najhujša oblika brezposelnosti, kakor seveda tudi za odpuščenega delavca. Lahko pa tudi mnoga podjetja pod pretvezo ekonomske krize izrabijo priložnost za umetnega ustvarjanja presežkov delovne sile.
V svoji diplomski nalogi sem se posvetila vprašanju, kako mora ravnati delodajalec, ko iz poslovnega razloga postane nepotrebno delo večjemu številu delavcev.
V začetku vsebinskega dela predstavljam mednarodno pravno ureditev v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, pri čemer izpostavim Konvencijo MOD št. 158 s spremljajočim Priporočilom MOD št. 166, Evropsko socialno listino in norme v okviru Evropske skupnosti. V nadaljevanju, v drugem poglavju, se posvetim ureditvi odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga po veljavnem Zakonu o delovnih razmerjih, pri čemer predstavljam določbe, ki veljajo le v primeru odpovedi pogodbe večjemu številu delavcev iz poslovnega razloga, kot tudi določbe, ki veljajo v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi in se upoštevajo tudi v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev. 
Tretje poglavje zajema predstavitev ureditve osrednjega vprašanja v kolektivni pogodbi in primerjavo z ZDR.
V četrtem poglavju se nato posvečam redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev. Ugotavljam, kaj štejemo kot utemeljen poslovni razlog in kako se ugotavljajo presežni delavci. Pri odpuščanju večjega števila nepotrebnih delavcev je potrebno sprejeti program razreševanja presežnih delavcev, zato se posvetim vsebini tega programa, oblikam in možnostim za reševanje presežnih delavcev. Pozornost namenim kriterijem, na podlagi katerih se ugotavljajo presežni delavci in metode za njihovo uporabo. O razreševanju presežnih delavcev morajo biti obveščeni tudi svet delavcev, sindikat in zavod za zaposlovanje, zato predstavim tudi njihovo vlogo in morebitni vpliv na postopek razreševanja presežnih delavcev. Izpostavim tudi vprašanje varstva pravic delavcev. V petem poglavju naredim primerjalno pravno ureditev s sosedno Avstrijo.
V zaključku pa podajam kratek povzetek urejenosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev, pri čemer izpostavim probleme, ki se mi zdijo pri njeni ureditvi v zakonu sporni.
Presežni delavci predstavljajo vse večji problem in smo ravno v času ekonomske krize, ko je ta problem dobil še večje razsežnosti. Podjetja so za svoj obstoj prisiljena odpuščati z namenom preživetja ekonomske krize. Množična odpuščanja, kot posledica krize, lahko privedejo do množične brezposelnosti, ki je za državo najhujša oblika brezposelnosti, kakor seveda tudi za odpuščenega delavca. Lahko pa tudi mnoga podjetja pod pretvezo ekonomske krize izrabijo priložnost za umetnega ustvarjanja presežkov delovne sile.
V svoji diplomski nalogi sem se posvetila vprašanju, kako mora ravnati delodajalec, ko iz poslovnega razloga postane nepotrebno delo večjemu številu delavcev.
V začetku vsebinskega dela predstavljam mednarodno pravno ureditev v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, pri čemer izpostavim Konvencijo MOD št. 158 s spremljajočim Priporočilom MOD št. 166, Evropsko socialno listino in norme v okviru Evropske skupnosti. V nadaljevanju, v drugem poglavju, se posvetim ureditvi odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga po veljavnem Zakonu o delovnih razmerjih, pri čemer predstavljam določbe, ki veljajo le v primeru odpovedi pogodbe večjemu številu delavcev iz poslovnega razloga, kot tudi določbe, ki veljajo v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi in se upoštevajo tudi v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev. 
Tretje poglavje zajema predstavitev ureditve </dc:description><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2009-08-25 17:56:05</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>11450</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 3956011</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:OOUIXDNO</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
