SREDNJEVEŠKA DUKLJA IN NJENA VLOGA NA BALKANURedenšek, Patricija (Avtor) Ravnikar, Anton (Mentor) Ljetopis popa Dukljaninazgodovina Črne goreDukljaBizantinsko cesarstvoVojislavMihajloBodindukljansko-barska nadškofijaČrnogorska država je pod različnimi imeni obstajala več stoletij, toda o njeni zgodovini je malo znanega. Najmanj podatkov imamo o najstarejših obdobjih oziroma zgodovini Doclee. Rimsko mesto Doclea je dobilo ime po Dokleatih, ilirskem plemenu, ki je tu živelo v času preseljevanja ljudstev. Večkrat je bilo porušeno, tako lahko danes občudujemo le njegove razvaline, nekdanja tradicija pa je spet oživela v 9. stoletju — postalo je središče pokrajine, ki je nosila njegovo ime. Prvi zanesljivi dokaz, da je bila Duklja kneževina, sega daleč v 9. stoletje. O tem priča grški tekst s krščanskimi simboli na svinčenem pečatu arhonta Petra Dukljanskega, šele od kneza Vladimirja pa lahko sledimo zgodovinskemu razvoju Duklje (konec 10. in začetek 11. stoletja). Največji ugled je dosegla med vladanjem kneza Vojislava. Njeno moč so kmalu spoznale tudi njene neposredne sosede, med njimi Bizanc — v bitki leta 1042 je zmagala Duklja in tako postala prva balkanska država, ki si je z orožjem izborila neodvisnost od bizantinskega cesarstva. Po cerkvenem razkolu (1054) se je knez Mihajlo odločil, da bo podprl težnje zetske duhovščine po čim večji cerkveni samostojnosti. Dukljansko-barska nadškofija je bila tako priznana leta 1089, ko je papež Klement III. podelil palij barskemu nadškofu Petru. Vendar so se po smrti Mihajla začeli dinastični boji, ki so na koncu privedli do propada države in priključitve k Raški.[P. Redenšek]20092009-08-26 11:41:38Diplomsko delo11455UDK: 93/94(043.2)COBISS_ID: 17299464NUK URN: URN:SI:UM:DK:JR0EAUMCsl