<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Metode in tehnike supervizije svetovalnih delavcev v Pomurju in Mariboru</dc:title><dc:creator>Šavel,	Sonja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Javornik Krečič,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ključne besede: supervizija</dc:subject><dc:subject>svetovalno delo</dc:subject><dc:subject>Pomurje</dc:subject><dc:subject>Maribor</dc:subject><dc:subject>metode in tehnike</dc:subject><dc:subject>modeli supervizije</dc:subject><dc:subject>vloga svetovalnega delavca.</dc:subject><dc:description>Pričujoče diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega.
V teoretičnem delu so predstavljene različne opredelitve supervizije svetovalnih delavcev, teoretični modeli in metode ter tehnike, ki iz njih izhajajo. Razvidno je, da v praksi ne najdemo povsem enakih modelov, kot jih opredeljujejo teoretiki. To je predvsem zato, ker se supervizija kot proces osredotoča na potrebe supervizantov, ki so vanjo vključeni. 
Svetovalno delo je samo eno od področij, ki zahteva tovrstno strokovno izpopolnjevanje. Supervizijo sicer najdemo tudi v vseh drugih poklicih pomoči ljudem ter poklicih, ki so v stalnem stiku z ljudmi. Razlog za to je predvsem preprečevanje stresa in posledično izgorelosti, prav tako pa zagotovitev kakovostne obravnave uporabnikom storitev. Da bo lažje vidno, zakaj pride do stresa, je predstavljena vloga svetovalnih delavcev v različnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah.
V empiričnem delu smo preverili, kako pogosto se svetovalni delavci vključujejo v supervizijo ter kako želijo, da le-ta poteka. Osredotočili smo se na primerjavo dveh območij, Pomurja in Maribora, ter na primerjavo pridobljenih podatkov glede na delovno dobo svetovalnih delavcev. Glavna razlika, ki se kaže, je dejstvo, da se na območju Maribora svetovalni delavci večkrat vključijo v supervizijo ter da želja po vključitvi z delovno dobo pada na obeh območjih. Svetovalnim delavcem pa najbolj ustreza na uporabnika usmerjen model, tj. razvojno-edukativni model supervizije. Slednji se tudi po mnenju teoretikov največkrat uporablja.</dc:description><dc:publisher>[S. Šavel]</dc:publisher><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2009-09-01 21:04:54</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>11552</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 37(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 17188360</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:I1UWEWUO</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
