<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>FIZIKALNO NUMERIČNI MODEL POZITIVNE, NAVZDOL USMERJENE ATMOSFERSKE RAZELEKTRITVE</dc:title><dc:creator>Gaber,	Matjaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Trlep,	Mladen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pihler,	Jože	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>numerični model</dc:subject><dc:subject>fizikalni model</dc:subject><dc:subject>pozitivna navzdol usmerjena strela</dc:subject><dc:subject>atmosferska razelektritev</dc:subject><dc:description>Približno 10 % vseh udarov strele je pozitivnih udarov. Čeprav ta vrsta atmosferskega udara ni najbolj pogosta, povzroči največ škode. Zaradi tega je dobro razumevanje omenjenega pojava nujno za zmanjševanje škode, ki zaradi teh udarov nastane. Vendar pa samo opazovanje teh pojavov ni dovolj, potrebno je še več. Relativno dobre podatke imamo o laboratorijskih razelektritvah, ki izvirajo iz različnih raziskovanj. Tako obstajajo podatki o razelektritvah pri nizkem tlaku, o dolgih in kratkih razelektritvah v laboratoriju, podatki o razelektritvah med elektrodami iz različnih materialov itd. Vendar pa o razelektritvah v zraku ni veliko podatkov; obstaja jih le nekaj. V zadnjem času so se pojavili numerični modeli cepljenja pozitivnega vodilnega kanala. Ti modeli se uporabljajo za simulacijo razelektritev v laboratorijskih prototipih iskril. Omenjeni modeli pa ne omogočajo simulacije prečkanja celotne poti med glavnima elektrodama. Težava je v uporabljeni metodi končnih elementov (MKE), za katero se je izkazalo, da ni najbolj primerna. Zaradi tega je v tej disertaciji uporabljena metoda simulacije elektrine (MSE). Sprememba metode za izračun električnega polja omogoča prečkanje celotne razdalje med obema elektrodama. Zaradi menjave metode je bilo potrebno vpeljati še nekaj drugih modifikacij, ki omogočajo numerično stabilnost simulacije. Isti numerični model je bil kasneje uporabljen kot temelj numeričnega modela pozitivne, navzdol usmerjene atmosferske razelektritve, ki je predstavljal glavni cilj disertacije. V atmosferskem modelu je poleg drugih odvisnosti zajeta tudi odvisnost efektivne ionizacije od zračnega tlaka. V disertaciji so predstavljeni rezultati testiranja laboratorijskega in atmosferskega modela, predstavljeni in razloženi pa so tudi predlogi za v prihodnosti potrebne spremembe na modelu.</dc:description><dc:publisher>[M. Gaber]</dc:publisher><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2009-09-17 12:26:25</dc:date><dc:type>Doktorska disertacija</dc:type><dc:identifier>11795</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 621.316.98(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 247640832</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:K8TPXRJF</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
