<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>PROŽNO DELOVNO RAZMERJE KOT IZZIV NA NOVO UREDITEV ŠTUDENTSKEGA DELA</dc:title><dc:creator>Berič,	Natalija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Korpič-Horvat,	Etelka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>občasna in začasna dela študentov in dijakov</dc:subject><dc:subject>prožno delovno razmerje</dc:subject><dc:subject>cena dela</dc:subject><dc:subject>napotnica študentskega servisa</dc:subject><dc:subject>študentski servis</dc:subject><dc:subject>koncesijska dajatev</dc:subject><dc:subject>ureditev v pravu nekaterih tujih držav</dc:subject><dc:description>Živimo v obdobju nenehnega učenja, kjer je izobrazba zelo pomembna. Že majhne otroke učimo, da se je potrebno učiti, da jim bo šlo v življenju lažje. Vendar pa so s šolanjem in študijem povezani tudi ogromni stroški. Iz vidika študentov imamo v Sloveniji dokaj dober sistem študentskega dela, ki pomaga študentom in dijakom izboljšati gmotni položaj, da si lahko v študijskih časih, ne le s štipendijo, ampak tudi z denarjem, ki si ga prislužijo sami, izboljšajo svoj gmotni položaj in živijo boljše, predvsem pa lažje življenje. 

Ko slovenskega študenta vprašamo o glavnih prednostih, ki jih status študenta prinaša, je študentsko delo zelo visoko na lestvici. V Sloveniji študentje niso zaposleni. Delajo na podlagi napotnice študentskega servisa, ki študentom zagotavlja delo. V zameno dobi študentski servis koncesijsko dajatev, študent ali dijak pa delo. Študentje za delo ne plačujejo dajatev, edino če znesek nakazila na napotnico preseže 400 €, se plača akontacija dohodnine. Študentsko delo nudi iz vidika študenta dokaj dobre možnosti za bolj ali manj dober zaslužek za študenta ali dijaka v razmeroma kratkem času. 

Na drugi strani, iz vidika delodajalca, če preračunamo dejstva, ugotovimo, da je študentsko delo razmeroma draga oblika dela v primerjavi z delom po drugih oblikah pogodb, ki urejajo delo. Zato bi bilo iz vidika delodajalca morda smotrno razmisliti o drugačni ureditvi študentskega dela. Morda je rešitev v nadomestitvi obstoječe ureditve s fleksibilnimi oblikami dela, kot so na primer: zaposlitev za krajši delovni čas, pogodba o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, podjemna in avtorska pogodba itd.

Velika večina slovenskih študentov dela med študijem. Študentsko delo je dobra možnost za študente in dijake, da si izboljšajo svoj gmotni položaj. Kljub temu, da bi bilo morda smotrno razmisliti o novi ureditvi študentskega dela, pa je študentsko delo za študente še vedno zelo pomembno. Ampak prioriteta študenta je, in mora tudi v naprej ostati, študij, ne delo.</dc:description><dc:publisher>[N. Berič]</dc:publisher><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2009-09-22 16:24:28</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>11889</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 34(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 3982379</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:GPENGVKN</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
