<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>DOŽIVLJAJSKA VZGOJA S SREDSTVI ŠPORTA</dc:title><dc:creator>Fras,	Gorazd	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>RAJTMAJER,	ADOLF	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>KLJUČNE BESEDE: alpsko smučanje</dc:subject><dc:subject>smučarski tečaj</dc:subject><dc:subject>doživetje</dc:subject><dc:subject>pristop poučevanja.</dc:subject><dc:description>Namen mojega raziskovanja je bil ugotoviti, katera učna tehnika bo otrokom omogočila bolj pozitivna doživetja (čustveni izraz) glede na pristop učenja (holistična ali parcialna učna tehnika). Zanimalo me je tudi, v kolikšnem času bodo otroci izvedli zastavljene specifične smučarske naloge (glede na spol in starost). 
Raziskovanje je potekalo na 4-dnevnem smučarskem tečaju, kjer so bili otroci razdeljeni v holistično in analitično-sintetično skupino. V vzorcu je bilo zajetih 20 otrok starosti 7, 8 in 9 let. Uporabil sem deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. Osnovna metoda raziskovanja je delni — nepopolni pedagoški eksperiment.

Iz rezultatov raziskave ugotavljam, da med pristopoma poučevanja ni bilo velikih razlik v čustvenem doživljanju. Otroci so v obeh pristopih poučevanja smučanja veselo in zadovoljno smučali. 
Pri rezultatih specifičnih vaj je mogoče zaslediti napredek otrok glede na začetno in končno merjenje časa, kar je vzpodbudna ugotovitev. To pomeni, da so otroci skozi proces poučevanja smučanja napredovali, pridobili nova znanja in na njihovi podlagi izboljšali začetne rezultate.</dc:description><dc:publisher>[G. Fras]</dc:publisher><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2009-09-30 13:31:19</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>12032</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 796(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 17173000</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:TRVH80GP</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
