<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Bralne navade dijakov četrtih letnikov gimnazijskega programa ter njihovi pogledi na maturitetno branje 2009</dc:title><dc:creator>Sakelšek,	Simona	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>LIPNIK,	JOŽE	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pulko,	Simona	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>branje</dc:subject><dc:subject>bralne navade</dc:subject><dc:subject>bralni interes</dc:subject><dc:subject>matura</dc:subject><dc:subject>dijaki gimnazijskega programa</dc:subject><dc:description>Branje omogoča dostop do sveta. Brati se pravzaprav učimo vse življenje, zato je učenje branja vseživljenjski proces. Različni ljudje beremo na različne načine: otroci berejo drugače od mladostnikov, mladostniki drugače od odraslih in učenci drugače od učiteljev. Govorimo tudi o bolj ali manj izkušenih ali občutljivih bralcih ter o bolj ali manj obveščenih in kritičnih bralcih.
Bralne sposobnosti je mogoče, tako kot vse druge sposobnosti, razvijati z vajo. S pogostim in načrtovano vodenim branjem se je mogoče naučiti boljše, učinkoviteje in bolj kritično brati razna besedila, še posebej umetnostna besedila.
Cilj branja je torej razumevanje prebranega oz. oblikovanje smiselne razlage o prebrani vsebini.
Diplomska naloga vsebuje dva dela. V prvem, teoretičnem delu diplomske naloge opredelim kaj je to branje, zakaj se učimo brati in zakaj sploh naj bi branje bilo pomembno. Nato sledijo definicije branja, vrste branja, bralna zmožnost, bralni interes, bralna pismenost bralna motivacija in maturiteno branje 2009.
V empiričnem delu sem iskala odgovore na zastavljena vprašanja, povezana z bralnimi navadami dijakov ter njihovimi pogledi na maturitetno branje 2009.
Zanimalo me je, koliko berejo oz. ali svoj prosti čas namenijo branju knjig, kakšen je njihov odnos do branja, itd.
Nato so dijaki izražali svoja mnenja o izboru knjig za maturitetno branje, o načinih obravnave maturitetnega branja, o predlogih za maturitetno branje. Dijaki so odgovarjali tudi na vprašanje, ali se pri interpretacijah vključujejo v razpravo in iz kakšnih razlogov se ne. Zanimalo me je tudi, ali se kdaj izven šole pogovarjajo o prebranih besedilih. V zadnjem delu ankete pa me je zanimala zmožnost literarnega branja (razumevanje, doživljanje, vrednotenje).</dc:description><dc:publisher>[S. Sakelšek]</dc:publisher><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2009-10-03 11:45:40</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>12075</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 82(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 17305352</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:BKTPYASN</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
