<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>RAZMEJEVANJE MED PREKRŠKOM IN KAZNIVIM DEJANJEM V TEORIJI IN PRAKSI</dc:title><dc:creator>Trinkaus,	Denis	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Selinšek,	Liljana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Kazenski postopek</dc:subject><dc:subject>Kaznivo dejanje</dc:subject><dc:subject>Mladoletniki</dc:subject><dc:subject>Odgovornost pravne osebe</dc:subject><dc:subject>Prekršek</dc:subject><dc:subject>Prekrškovni organ</dc:subject><dc:subject>Prekrškovno pravo</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi se ukvarjam s temeljnimi značilnostmi prekrškov kot ene izmed treh vrst kaznivih ravnanj. V nalogi sem na kratko predstavil tudi zgodovinski pregled prekrškovnega prava na območju RS ter v nadaljevanju ob najpomembnejših teorijah razlikovanja prikazal poglede kazenskopravnih teoretikov na problematiko razlikovanja med kaznivimi dejanji in prekrški. 
Bistvene razlike sem prikazal glede odgovornosti za prekršek pravnih oseb, samostojnih podjetnikov, ter posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost. Manj razlik najdemo pri obravnavi mladoletnikov. Najpomembnejše razlike so v načinu predpisovanja prekrškov oziroma kaznivih dejanj, saj kazniva dejanja predpisuje zgolj zakonodajalec z zakonom, medtem ko lahko prekrške predpisuje tudi vlada z uredbo in samoupravna lokalna skupnost z odlokom. Z analizo ureditve v drugih državah sem ugotovil, da imajo druge države podobno kot RS postopek o prekršku razdeljen na dva dela, pri čemer prvi del poteka pred prekrškovnim organom, drugi del pa pred rednim sodiščem.</dc:description><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2009-10-09 19:26:16</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>12157</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 3977003</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:ZM4NLC9T</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
