<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>STRES ZAPOSLENIH V IGRALNIŠKI DEJAVNOSTI</dc:title><dc:creator>Volc,	Andreja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ovsenik,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Stres</dc:subject><dc:subject>Zaposleni</dc:subject><dc:subject>Delovno mesto</dc:subject><dc:subject>Simptomi stresa</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Dandanes so ljudje bolj kot kdaj koli zaposleni in pod pritiskom; vedno se morajo ukvarjati z malenkostmi, ki jih je treba še postoriti, mišičnimi vozli, skrajnimi roki, zoprnimi napakami, utrujenostjo, motenim spancem in glavoboli zaradi gmotnega stanja. Včasih take naglice ni bilo. Dom je bil zatočišče, ljudje so se lahko zleknili v naslanjač z dobro knjigo v roki, se sprostili, oddahnili in uživali v reku » ljubo doma, kdar ga ima ». Takrat se ni dosti govorilo o stresu. Nekateri se morajo doma spoprijeti še z večjimi zahtevami in pritiskom kot na delu- skrbjo za otroke in njihovimi natrpanimi urniki, opravki, čiščenjem, delom na dvorišču, popravili, pranjem; pri vsem tem jih obdaja zaskrbljenost, kako shajati z denarjem. Nekaterim je težave, povezane z delom, zelo težko pustiti na delovnem mestu. Tako so zatopljeni v svoje delo, da kar ne morajo nehati misliti nanj. Tudi ko se imajo doma možnost sprostiti, tega ne zmorejo. Ne morejo kar prestopiti domačega praga, odmisliti skrbi, povezane z delom, in kot starši ali partnerji delovati s polno zmogljivostjo. Stres pride iz našega okolja, iz naših teles ali iz našega uma. Stres iz okolja lahko povzročijo onesnaženost, hrup ali gneča. Telesni stres pa povzroči bolezen, poškodba ali kak telesni napor. Večinoma stres povzroči naše negativno razmišljanje in napačno sklepanje, kar je plod našega uma. Določena raven stresa koristi, saj nam pomaga pri motiviranju za delo in izboljšuje storilnost, preveč dolgotrajnega stresa pa vodi v telesne in psihološke težave. Novejše znanstvene raziskave razkrivajo široko paleto nazdravih posledic, ki jih utegne imeti akutni ali kronični stres. Iz Japonske prihajajo poročila o ljudeh, ki dobesedno umirajo od prenapornega dela. Težave, kot so zvišan krvni pritisk, migrena in bolečine v želodcu, pa tudi tesnoba, depresija in panika, če jih naštejemo samo nekaj, so pogosto povezane s stresom.</dc:description><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2009-11-26 10:15:13</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>12541</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 6576915</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:18YSJ6BM</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
