<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>VLOGA TVEGANEGA  KAPITALA V SLOVENIJI IN TUJINI</dc:title><dc:creator>Bezjak,	Doris	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Oplotnik,	Žan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Viri financiranja</dc:subject><dc:subject>lastniški viri financiranja</dc:subject><dc:subject>tvegani kapital</dc:subject><dc:subject>poslovni angeli</dc:subject><dc:subject>skladi tveganega kapitala</dc:subject><dc:subject>podjetništvo in trg tveganega kapitala.</dc:subject><dc:description>Podjetja in posamezni gospodarski subjekti imajo veliko možnosti izbiranja virov financiranja svojega podjetniškega navdiha. Od posameznika je odvisno kako, na kakšen in zakaj bo izbral določen vir. Tvegani kapital je ena izmed oblik lastniškega financiranja. Priljubljen je predvsem v ZDA, v zadnjem času pa tudi v nekaterih evropskih državah kot so Nemčija, Švica, Avstrija in Luksemburg. V ZDA se je pojavil v petdesetih letih prejšnjega stoletja, v Evropi pa dve desetletji kasneje. V Sloveniji se tvegani kapital še prebuja. Le-ta se je pojavil ob prehodu v tržno gospodarstvo in to v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Glede na tujino je v Sloveniji ta oblika premalo razvita, vendar se je leta 2007 naredil korak naprej in se sprejel novi »Zakon o družbah tveganega kapitala«. Kljub temu smo skozi različne članke in prebrane analize ugotovili, da je v Sloveniji veliko pomanjkanje le-tega, saj imamo na voljo veliko različnih projektov, veliko talentiranih podjetnikov z dobrimi idejami, ki žal ne najdejo ustreznega vira financiranja. Z vstopom v EU smo postali zanimivejši za tuje tvegane kapitaliste, kar posledično pozitivno vpliva na gospodarski razvoj Slovenije. Tvegani kapital je torej pomemben kot finančni, inovativni, svetovalni in partnerski kapital. Ne glede na število domačih in tujih skladov, ki delujejo na slovenskem trgu, je stanje koriščenja tveganega kapitala še vedno zelo skromno. Obseg ponudbe in naložb tveganega kapitala v Sloveniji pa krepko zaostaja za naložbami v razvitih državah članicah EU in ZDA. ZDA so v primerjavi z Evropo podjetniško bolj razvite in bolj naklonjene podjetniški kulturi, zato je tudi takšna oblika financiranja tam bolj razširjena.</dc:description><dc:publisher>[D. Bezjak]</dc:publisher><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2009-12-19 09:34:26</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>12753</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 658.14/.17</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 10300444</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:9BZFWQZQ</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
