<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>POREKLO BLAGA V UVOZNIH IN IZVOZNIH POSLIH PODJETJA EMO ETT D.O.O.</dc:title><dc:creator>Vodončnik,	Marjetka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Korez Vide,	Romana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>internacionalizacija</dc:subject><dc:subject>Evropska unija</dc:subject><dc:subject>skupna zunanjetrgovinska politika EU</dc:subject><dc:subject>poreklo blaga.</dc:subject><dc:description>V času intenzivne globalizacije se podjetja soočajo s hitrimi in korenitimi spremembami, ki jih le-ta povzroča. Danes se meje brišejo, razdalje postajajo vse krajše, zato si podjetja prizadevajo vstopiti tudi na najbolj oddaljena tržišča, kar bi še pred nekaj leti veljajo za izredno tvegano potezo. Podjetja v želji bodisi po obstoju bodisi po širitvi obsega poslovanja in v težnji po večjih dobičkih vstopajo na tuja tržišča, kjer je konkurenca praviloma ostrejša. Velika slovenska podjetja so pri tem praviloma uspešnejša, saj razpolagajo z več sredstvi za uspešen prodor na tuja tržišča, manjša in srednje velika podjetja so pri tem omejena in se v procesu internacionalizacije soočajo z večjimi težavami. 

Diplomska naloga obravnava podjetje EMO ETT d.o.o., proizvodnja emajlirane posode, njegovo uvozno in izvozno poslovanje ter izpolnjevanje predpisov o poreklu blaga v postopku pridobivanja in dokazovanja porekla končnih proizvodov. 

Podjetje EMO ETT d.o.o. se je vse od leta 1991 soočalo s korenitimi spremembami v svojem poslovanju. Prva takšna sprememba je bila osamosvojitev Republike Slovenije leta 1991, ki je pomenila izgubo južnih tržišč in posledično tudi prvi stečaj v letu 1994. Po štirih letih, ko je podjetje prehajalo v roke različnih lastnikov, je leta 1998 prešlo v zasebno lastništvo in še istega leta ponovno zagnalo proizvodnjo emajlirane posode v Celju. 

Leta 2004 je Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije, ki je po takratni širitvi štela 25 držav članic. Še pred uveljavitvijo evropskega sporazuma 1. februarja 1999 je z letom 1997 pričel veljati njegov trgovinski del v obliki začasnega sporazuma, s katerim sta EU in Slovenija odpravili vse količinske omejitve za uvoz industrijskih izdelkov oz. postopno znižali carine za občutljive industrijske izdelke. Slovenija je carinski sistem, primerljiv z evropskim, uveljavila že leta 1996. Od istega leta Slovenija uporablja Evropsko kombinirano nomenklaturo blaga s carinsko tarifo. Evropska unija je carinska unija. V odnosu do tretjih držav se uporablja skupna carinska tarifa in skupna trgovinska politika. Osnovna svoboščina notranjega trga je prost pretok blaga in pomeni, da lahko podjetje iz ene članice prodaja svoje blago podjetju iz druge članice pod enakimi pogoji, kot če bi bili obe podjetji iz iste države. Velja načelo vzajemnega priznavanja blaga, ki narekuje, da morajo vse članice dovoliti trgovanje z blagom, ki je bilo zakonito proizvedeno v katerikoli od njih. Danes šteje integracija 27 članic. Širitev EU je nenehen proces, trenutno so v postopku kandidature za članstvo ali pa možne kandidatke vse države t. i. bivše Jugoslavije, ki za podjetje pomenijo pomembno izvozno tržišče. 

Kot pretežni uvoznik materialov za proizvodnjo na eni strani in pretežni izvoznik končnih izdelkov na drugi strani ter zaradi raznovrstnosti in pestrosti materialov morajo biti v podjetju dobro seznanjeni s pravili in predpisi mednarodnega poslovanja na področju pridobivanja porekla blaga svojih končnih proizvodov. Za vsak posamezen material, ki predstavlja del končnega izdelka, je potrebno poznati njegov izvor in državo porekla. V podjetju to zagotavljajo z ažurno evidenco porekla vseh materialov, uporabljenih v proizvodnem procesu v okviru rednega poslovanja. 

Poreklo blaga je eden izmed carinskih instrumentov, ki vpliva na carinsko obravnavo in višino carinskih dajatev ob uvozu. Obstajata dve vrsti porekla, preferencialno in nepreferencialno. Kadar ima izdelek preferencialno poreklo, je podvržen ugodnejši obravnavi, pomeni namreč delno ali celo popolno opustitev uvoznih dajatev. Nepreferencialno poreklo blaga na drugi strani ne prinaša carinskih ugodnosti, ampak se največkrat uporablja za dokazovanje izvora blaga. Da izdelek pridobi status blaga s preferencialnim poreklom, je potrebno zadostiti določenim pogojem, opredeljenim v sklopu protokola o opredelitvi pojma izdelki s poreklom, dogovorjenega v okviru sporazuma z državo, s katero se posluje. Načeloma to pomeni, </dc:description><dc:publisher>[M. Vodončnik]</dc:publisher><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2009-12-22 10:55:38</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>12774</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 339.5</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 10145820</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:7T7OLN6Q</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
