<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>POVRŠINSKA OBDELAVA NANODELCEV TITANOVEGA DIOKSIDA RUTILNE KRISTALNE STRUKTURE</dc:title><dc:creator>Stokić,	Suzana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kristl,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Drofenik,	Mihael	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Inkret,	Monika	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>nanodelci</dc:subject><dc:subject>titanov dioksid</dc:subject><dc:subject>površinska obdelava</dc:subject><dc:subject>oplaščenje</dc:subject><dc:subject>koprecipitacija.</dc:subject><dc:description>Pri tem diplomskem delu smo površinsko obdelali nanodelce titanovega dioksida rutilne kristalne strukture s plaščem silicijevega in aluminijevega oksida. Za površinsko obdelavo nanodelcev TiO2 smo uporabili tri postopke. Princip oplaščenja nanodelcev je bila koprecipitacija, kjer smo z ustreznimi obarjalnimi reagenti dosegli nanos oksidnih plaščev na površino nanodelcev titanovega dioksida. Ugotovili smo, da so najbolje oplaščeni tisti nanodelci, ki so bili površinsko obdelani po postopku 3. Pri vseh treh postopkih je prihajalo do aglomeracije delcev, kar je otežilo oplaščevanje posameznih delcev. Dobljene vzorce smo karakterizirali s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (XRD), s transmisijskim elektronskim mikroskopom (TEM), z vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM), z rentgenskim fluorescenčnim spektrofotometrom (XRF) ter določili specifično površino delcev z BET metodo.</dc:description><dc:publisher>[S. Stokić]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-01-17 14:54:04</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>12944</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 542.745(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 14091030</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:2EWHZFVB</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
