<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>MOŽNOST UPORABE KONTINUIRANIH OGLJIKOVIH VLAKEN ZA OJAČITEV BETONSKIH KONSTRUKCIJ</dc:title><dc:creator>Fras,	Silvo	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ivanič,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ogljikova vlakna</dc:subject><dc:subject>cementna osnova</dc:subject><dc:subject>vlaknasti kompoziti</dc:subject><dc:subject>mehanske preiskave</dc:subject><dc:description>V tem diplomskem delu smo predstavili uporabo kontinuiranih snopičev iz ogljikovih vlaken za ojačitev tankih betonskih plošč.
Nosilnost in trajnost z vlakni ojačenih betonskih konstrukcijskih elementov je poleg lastnosti betona in vlaken odvisna predvsem od spoja med vlakni in betonsko matrico. V diplomski nalogi smo raziskali vpliv mikrosilike, superplastifikatorja in aeranta na izboljšanje spoja med ogljikovimi vlakni in cementnimi matricami. Ugotovili smo, da dodatek mikrosilike utrjuje prehodno cono med matrico in vlakni z zmanjšanjem poroznosti in porabo kristalov kalcijevega hidroksida. Dodatek superplastifikatorja je sicer izboljšal obdelovalnost sveže malte, vendar pa ni vplival na kvaliteto spoja. Zračni mehurčki, ki so se formirali v matrici v neposredni bližini zunanjih vlaken kot rezultat delovanja aeranta, so povzročili hrapavost prehodne cone in mehansko sidranje vlaken, kar je bistveno povečalo trenje med izvlekom vlaken. Z dodanim aerantom smo dosegli najvišjo izvlečno silo in s tem najkvalitetnejši spoj med uporabljenimi ogljikovimi vlakni in cementno matrico.
V nadaljevanju smo prikazali možnosti uporabe vlaknaste ojačitve tankih prerezov v primerjavi s klasično ojačitvijo z jekleno armaturo. Po izvedenih upogibnih preizkusih se je izkazalo, da ima vlaknasta ojačitev številne prednosti pred konvencionalnimi ojačitvenimi materiali (jeklena armatura). Prednosti z vlakni ojačanih betonskih kompozitov so predvsem bistveno stanjšanje prereza (celo do 5-krat), majhna masa, možnost poljubnega oblikovanja elementov zaradi fleksibilnosti vlaken ter povečana duktilnost in žilavost. Glede na predstavljene rezultate z veliko tanjšim prerezom dosežemo enako ali celo višjo upogibno trdnost v primerjavi s klasično armiranimi betonskimi elementi.</dc:description><dc:publisher>[S. Fras]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-01-26 09:09:55</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>13062</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 624.012.3:691.328.44(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 14109462</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:3VAIXR86</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
