ORGANIZACIJSKO VZDUŠJE MED ZAPOSLENIMI V DOMOVIH ZA OSTARELEŠajn, Tadej (Avtor) Mayer, Janez (Mentor) Organizacijsko vzdušjeVprašalnikDom za ostarelePrimerjalna analizaRezultatV svoji diplomski nalogi, razdeljeni na teoretični in raziskovalni del, sem najprej definiral pojme organizacijske kulture, organizacijskega vzdušja in njegovih dimenzij ter zadovoljstva pri delu. Podrobno sem opisal Dom upokojencev Kranj in Dom starejših občanov Ilirska Bistrica, ki sta sodelovala pri raziskavi organizacijskega vzdušja med zaposlenimi v domovih za ostarele. V raziskovalnem delu sem na podlagi vprašalnika izmeril organizacijsko vzdušje med zaposlenimi v teh dveh domovih za ostarele. Na podlagi rezultatov sem opravil primerjalno analizo med domovoma. Zanimalo me je predvsem, ali prihaja med domovoma do bistvenih razlik pri meritvah organizacijskega vzdušja in kaj na to vpliva. Analiza testa hipotez je pokazala, da razlike med zavodoma obstajajo, vendar te niso povsod bistvene. Rezultati so na splošno boljši v Domu starejših občanov Ilirska Bistrica v primerjavi z Domom upokojencev Kranj. Bistvene razlike vzdušja sem ugotavljal na podlagi petih hipotez. Ugotovil sem, da obstajajo pomembne razlike med domovoma glede pripadnosti zaposlenih zavodu, zadovoljstva zaposlenih s strokovnim usposabljanjem in izobraževanjem zaposlenih ter pomembne razlike pri komuniciranju in informiranju zaposlenih. Bistvenih razlik med domovoma glede notranjih odnosov in organiziranosti zaposlenih pa ni. Šesto hipotezo, ki govori, da je največji motivacijski dejavnik med zaposlenimi v obeh domovih plačilo za opravljeno delo, zavrnemo. Največji motivacijski dejavnik med zaposlenimi v obeh domovih je namreč stalnost zaposlitve. Po mojem mnenju lahko vzroke, ki vplivajo na bistvene razlike rezultatov, iščemo v okolju, kjer se domova nahajata, med zaposlenimi in tudi pri njihovih varovancih. Pri trditvah, kjer so rezultati primerljivi med obema domovoma, se pokažejo značilnosti organizacijskega vzdušja, ki so po mojem mnenju enake vsem domovom za ostarele v Sloveniji. Sicer pa je organizacijsko vzdušje v obeh obravnavanih domovih dobro. S takšnim ali podobnim vsakoletnim izvajanjem merjenja organizacijskega vzdušja bi se lahko v obravnavanih organizacijah naredilo primerjavo rezultatov glede na predhodna obdobja, na podlagi rezultatov načrtovalo spremembe poslovanja, lažje ugotavljalo mnenje zaposlenih o poslovanju itd. Na dolgi rok je to zagotovo ključ do uspeha.20102010-01-27 20:28:15Diplomsko delo13076COBISS_ID: 6629907 NUK URN: URN:SI:UM:DK:OHPM2VZKsl