<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>SPOSOBNOST SPREJEMANJA SLADKORNE BOLEZNI PRI STAROSTNIKU V DOMAČEM OKOLJU</dc:title><dc:creator>Jevšenak,	Bernarda	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlekuž,	Vlasta	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>starostnik</dc:subject><dc:subject>starostne spremembe</dc:subject><dc:subject>sladkorna bolezen</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>standard obravnave</dc:subject><dc:description>Sladkorna bolezen je ena izmed najbolj razširjenih kroničnih bolezni. Ne gre le za eno bolezen, kakor nakazuje ime, temveč za skupino presnovnih bolezni, ki jim je skupna zvišana raven krvnega sladkorja. Starostniku upadajo življenjske funkcije, kar je psihično obremenjujoče. Če se temu pridruži na novo nastala kronična bolezen, je obremenitev še večja. Sprejetje bolezni, prilagoditev nanjo in sposobnost njenega obvladovanja predstavljajo za bolnika velike psihične in socialne težave, ki jih s pravočasnim in ustreznim ukrepanjem lahko izničimo. Ob sprejetju bolezni so bolnikom v veliko pomoč podpora družine, vedno dosegljiva pomoč zdravstvenih delavcev, njihova zdravstvena vzgoja in izobraževanje. 
Z raziskavo smo želeli opisati sladkorno bolezen, ki se pojavlja v starosti in ugotoviti sposobnosti razumevanja in sprejemanja bolezni v domačem okolju. V raziskavo je bilo vključenih 25 starostnikov s sladkorno boleznijo, ki so obiskali ambulanto splošne medicine. S pomočjo anketnega vprašalnika smo dobili odgovore na predhodno postavljena raziskovalna vprašanja. Ugotovljeno je bilo, da je 70 % anketiranih pri zdravljenju in vodenju bolezni samostojnih. Iz tega lahko sklepamo, da so anketiranci kljub starosti dobro razumeli zdravstveno vzgojni program in se naučili razumeti bolezen in njeno zdravljenje. Ostalih 30 % največkrat potrebuje pomoč zaradi slabovidnosti in pozabljivosti. Ugotovljeno je bilo, da so izpostavljene starostne spremembe, zaradi katerih potrebujejo spremljevalce in vodje. To so običajno njihovi svojci, ki so skupaj z bolnikom vključeni v zdravstveno vzgojni program.</dc:description><dc:publisher>[B. Jevšenak]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-02-05 23:29:31</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>13142</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616.379-008.64</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 1580452</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:SCZ9DOEQ</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
